1Potem je prišel Jožef in povedal faraonu ter rekel: "Moj oče in moji bratje in njihovi tropi in njihove črede in vse, kar imajo, so prišli iz kánaanske dežele; in glej, oni so v gošenski deželi. 2In vzel je nekatere izmed svojih bratov, celó pet moških in jih predstavil faraonu. 3In faraon je njegovim bratom rekel: "Kakšen je vaš poklic?" In odgovorili so faraonu: "Tvoji služabniki so pastirji, tako mi, kakor tudi naši očetje." 4Poleg tega so faraonu rekli: "Zato smo prišli, da začasno prebivamo v deželi; kajti tvoji služabniki nimajo pašnika za svoje trope; kajti huda lakota je v kánaanski deželi: sedaj te torej prosimo, naj tvoji služabniki prebivajo v gošenski deželi." 5In faraon je Jožefu spregovoril, rekoč: "Tvoj oče in tvoji bratje so prišli k tebi: 6egiptovska dežela je pred teboj; v najboljši deželi pripravi svojemu očetu in bratom, da prebivajo; v gošenski deželi naj prebivajo: in če poznaš med njimi katerekoli marljive ljudi, potem jih naredi gospodarje nad mojo živino." 7In Jožef je privedel svojega očeta Jakoba in ga postavil pred faraona; in Jakob je blagoslovil faraona. 8In faraon je Jakobu rekel: "Koliko si ti star?" 9In Jakob je rekel faraonu: "Dni [] let mojega popotovanja je sto trideset let: malo in zli so bili dnevi let mojega življenja in nisem dosegel dni let življenja svojih očetov in dnevov njihovega popotovanja." 10In Jakob je blagoslovil faraona in odšel izpred faraona. 11In Jožef je namestil svojega očeta in svoje brate ter jim dal posest v egiptovski deželi, v najboljšem delu dežele, v Ramesésovi deželi, kakor je faraon zapovedal. 12In Jožef je vzdrževal svojega očeta in svoje brate in vso družino svojega očeta s kruhom, glede na njihove družine. 13In ni bilo kruha v vsej deželi; kajti lakota je bila zelo huda, tako da je egiptovska dežela in vsa kánaanska dežela zaradi lakote slabela. 14In Jožef je zbral ves denar, ki se ga je našlo v egiptovski deželi in v kánaanski deželi, zaradi žita, ki so ga kupovali: in Jožef je denar prinesel v faraonovo hišo. 15In ko je v egiptovski deželi in v kánaanski deželi zmanjkalo denarja, so vsi Egipčani prišli k Jožefu ter rekli: "Daj nam kruha: kajti zakaj bi umrli v tvoji prisotnosti? Kajti denarja je zmanjkalo." 16In Jožef je rekel: "Dajte vašo živino; in jaz vam bom dal za vašo živino, če je denarja zmanjkalo." 17In svojo živino so privedli k Jožefu: in Jožef jim je dal kruha v zameno za konje in za trope in za živino od čred in za osle; in to leto jih je nahranil s kruhom za vso njihovo živino. 18Ko je bilo to leto končano, so prišli k njemu drugo leto in mu rekli: "Tega ne bomo skrivali pred mojim gospodom, kako da je naš denar porabljen; moj gospod ima tudi naše črede in živino; sploh ni veliko ostalo v očeh mojega gospoda, razen naših teles in naših zemljišč: 19zakaj bi umrli pred tvojimi očmi, tako mi kakor naša dežela? Kupi nas in našo deželo za kruh in mi in naša dežela bomo služabniki faraonu: in daj nam seme, da bomo lahko živeli in ne umrli, da dežela ne bo opustošena. 20In Jožef je vso egiptovsko deželo kupil za faraona; kajti Egipčani so prodali vsak človek svoje polje, ker je nad njimi prevladala lakota: tako je dežela postala faraonova. 21In kar se tiče ljudstva, jih je premestil v mesta, od enega konca egiptovskih meja, celo do drugega njegovega konca. 22Samo zemljišč duhovnikov ni pokupil; kajti duhovniki so imeli od faraona njim določen delež in jedli svoj delež, katerega jim je faraon dajal: zato svojih zemljišč niso prodali. 23Potem je Jožef rekel ljudstvu: "Glejte, danes sem kupil vas in vašo deželo za faraona: glej, tukaj je seme za vas in vi boste posejali deželo. 24In zgodilo se bo v donosu, da boste peti del dali faraonu, štirje deli pa bodo vaši lastni, za seme polja in za vašo hrano in za tiste iz vaših družin in za hrano za vaše malčke." 25In rekli so: "Ti si rešil naša življenja: naj najdemo milost v očeh mojega gospoda, mi pa bomo faraonovi služabniki." 26In Jožef je to naredil v egiptovski deželi [za] zakon do današnjega dne, da bo imel faraon peti del; razen dežele duhovnikov, ki ni postala faraonova. 27In Izrael je prebival v egiptovski deželi, v pokrajini Gošen; in v njej so imeli posesti in rasli ter se silno pomnožili. 28In Jakob je v egiptovski deželi živel sedemnajst let: tako je bila celotna Jakobova starost sto sedeminštirideset let. 29Približal pa se je čas, ko je Izrael moral umreti: in poklical je svojega sina Jožefa ter mu rekel: "Če sem sedaj našel milost v tvojem pogledu, položi, [] prosim te, svojo roko pod moje stegno ter z menoj postopaj dobrotljivo in iskreno; ne pokoplji me, prosim te, v Egiptu: 30temveč hočem ležati s svojimi očeti in ti me boš odnesel ven iz Egipta in me pokopal na njihovem grobišču. In rekel je: "Storil bom kakor si rekel." 31In rekel je: "Prisezi mi." In mu je prisegel. In Izrael [] se je priklonil na vzglavju postelje.