1Torej ko je Jakob [] videl, da je bilo v Egiptu žito, je Jakob rekel svojim sinovom: "Zakaj gledate drug drugega?" 2In rekel je: "Glejte, slišal sem, da je v Egiptu žito, pojdite tja dol in ga kupite za nas od tu; da bomo lahko živeli in ne umrli." 3In Jožefovih deset bratov je odšlo dol, da bi v Egiptu nakupili žita. 4Toda Benjamina, Jožefovega brata, Jakob ni poslal s svojimi brati; kajti rekel je: "Da ga ne bi morda doletela vragolija." 5In Izraelovi sinovi so prišli, da kupijo žito med temi, ki so prihajali: kajti lakota je bila v kánaanski deželi. 6Jožef pa je bil voditelj nad deželo in on je bil tisti, ki je prodajal vsemu ljudstvu dežele: in prišli so Jožefovi bratje in se sklonili pred njim s svojimi obrazi k zemlji. 7In Jožef je zagledal svoje brate in jih prepoznal, toda naredil se jim je tujca in jim surovo govoril; in jim rekel: "Od kod prihajate?" in rekli so: "Iz kánaanske dežele, da kupimo hrano." 8In Jožef je svoje brate prepoznal, oni pa ga niso prepoznali. 9In Jožef [] se je spomnil sanj, ki jih je sanjal o njih in jim rekel: "Vi ste ogleduhi; prišli ste, da vidite nezavarovanost dežele." 10Oni pa so mu rekli: "Ne, moj gospod, temveč so tvoji služabniki prišli, da kupijo hrane. 11Vsi smo sinovi enega moža; mi smo zvesti možje, tvoji služabniki niso ogleduhi." 12In rekel jim je: "Ne, temveč ste prišli, da vidite nezavarovanost dežele." 13In rekli so: "Tvojih služabnikov je dvanajst bratov, sinovi enega moža v kánaanski deželi; in glej, najmlajši je ta dan z našim očetom in enega ni." 14In Jožef jim je rekel: "To je to, kar sem vam govoril," rekoč: "Ogleduhi ste: 15s tem boste preizkušeni: pri faraonovem življenju ne boste šli od tukaj, razen če ne pride sèm vaš najmlajši brat. 16Pošljite enega izmed vas in naj gre po vašega brata, vi pa boste zadržani v ječi, da se bodo vaše besede lahko dokazale, če je v vas kaj resnice: ali pa ste, pri faraonovem življenju, zagotovo ogleduhi." 17In vse skupaj jih je za tri dni zaprl v ječo. 18In Jožef jim je tretji dan rekel: "Storite to in živite; kajti bojim se Boga: 19Če ste pravi možje, naj bo eden izmed vas zvezan v hiši vaše ječe: vi pa pojdite, nesite žito za lakoto vaših hiš: 20toda [] vašega najmlajšega brata privedite k meni: tako bodo vaše besede preverjene in ne boste umrli." In storili so tako. 21In rekli so drug drugemu: "Mi smo resnično krivi glede našega brata v tem, [da] smo videli tesnobo njegove duše, ko nas je rotil, pa mu nismo prisluhnili; zato je nad nas prišla ta tegoba." 22In Ruben jim je odgovoril, rekoč: "Ali vam nisem govoril, [] rekoč: 'Ne grešite zoper otroka;' pa me niste hoteli poslušati? Zato, glejte, tudi njegova kri je zahtevana." 23Niso pa vedeli, da jih je Jožef razumel; kajti govoril jim je po tolmaču. 24In obrnil se je okoli, proč od njih ter zajokal; in ponovno se je vrnil k njim in se pogovarjali z njimi in od njih vzel Simeona in ga zvezal pred njihovimi očmi. 25Potem je Jožef zapovedal, da njihove vreče napolnijo z žitom in da denar vsakega povrnejo v njegovo vrečo in da jim dajo preskrbo z živežem za na pot: in tako so jim storili. 26In svoje osle so natovorili z žitom in odpotovali od tam. 27Ko pa je eden izmed njih odprl svojo vrečo, da da svojemu oslu krmo v gostišču, je odkril svoj denar; kajti, glej, ta je bil v ustju njegove vreče. 28In svojim bratom je rekel: "Moj denar je povrnjen; in glejte, ta je celo v moji vreči:" in njihovo srce jim je omagalo in bili so prestrašeni, rekoč drug drugemu: "Kaj je to, kar nam je Bog storil?" 29In prišli so k Jakobu, svojemu očetu v kánaansko deželo in mu povedali vse, kar se jim je pripetilo; rekoč: 30"Človek, ki je gospodar nad vso deželo, nam je govoril surovo in nas prijel za ogleduhe dežele. 31Mi pa smo mu rekli: 'Mi smo pravi možje, mi nismo ogleduhi. 32Nas je dvanajst bratov, sinov našega očeta; enega ni, najmlajši pa je ta dan z našim očetom v kánaanski deželi.'" 33In človek, gospodar dežele, nam je rekel: "S tem bom spoznal, da ste pravi možje; enega izmed vaših bratov pustite tukaj z menoj in vzemite hrano za lakoto vaših gospodinjstev in odidite: 34in privedite vašega najmlajšega brata k meni: potem bom vedel, da niste ogleduhi, temveč, da ste pravi možje: tako vam bom osvobodil vašega brata, vi pa boste trgovali v deželi." 35In pripetilo se je, ko so izpraznili svoje vreče, glej, da je bil sveženj denarja vsakega človeka v njegovi vreči: in ko so tako oni kakor njihov oče zagledali svežnje denarja, so bili prestrašeni. 36In Jakob, njihov oče, jim je rekel: "Oropali ste me mojih otrok: Jožefa ni in Simeona ni in proč hočete odvesti [še] Benjamina: vse te stvari so zoper mene." 37In Ruben je spregovoril svojemu očetu: "Moja dva sinova ubij, če ga ne privedem k tebi: osvobodi ga v mojo roko, jaz pa ga bom ponovno privedel k tebi." 38In rekel je: "Moj sin ne bo šel dol s teboj; kajti njegov brat je mrtev, on pa je puščen sam: če ga po poti, na katero greste, zadene vragolija, potem boste moje sive lase z bridkostjo privedli do groba."