1In pripetilo se je ob tem času, da je Juda šel dol od svojih bratov in vstopil k nekemu Adulámcu, katerega ime je bilo Hirá. 2In Juda je tam videl hčer nekega Kánaanca, katere ime je bilo Šua; [] in vzel jo je ter šel noter k njej. 3In spočela je ter rodila sina; in njegovo ime je imenoval Er. 4In [] ponovno je spočela ter rodila sina; in njegovo ime je imenovala Onán. 5In spet je spočela ter rodila sina; in njegovo ime je imenovala Šelá: on pa je bil pri Kezíbu, ko ga je rodila. 6In Juda je vzel ženo za svojega prvorojenca Era, katere ime je bilo Tamara. 7Er, [] Judov prvorojenec, pa je bil zloben v GOSPODOVEM pogledu; in GOSPOD ga je usmrtil. 8In Juda je rekel Onánu: "Pojdi noter k ženi svojega brata in jo poroči ter svojemu bratu obudi seme." 9Onán pa je vedel, da seme ne bo njegovo; in pripetilo se je, ko je šel noter k ženi svojega brata, da ga je izlil na tla, da svojemu bratu ne bi dal semena. 10In stvar, ki jo je storil, je razžalila GOSPODA: zaradi česar ga je tudi usmrtil. 11Potem je Juda rekel svoji snahi Tamari: "Ostani vdova, v hiši svojega očeta, dokler moj sin Šelá ne odraste," kajti rekel je: "da ne bi morda tudi on umrl, kakor sta njegova brata." In Tamara je odšla in prebivala v hiši svojega očeta. 12In v toku časa je Šuova hči, Judova žena, umrla; in Juda je bil potolažen in se dvignil k svojim strižcem ovc v Timno, on in njegov prijatelj Adulámec Hirá. 13In to je bilo povedano Tamari, rekoč: "Glej, tvoj tast gre v Timno, da ostriže svoje ovce." 14In iz sebe je odložila svoje vdovske obleke in se pokrila z zagrinjalom in se ogrnila ter sedla na odprt kraj, ki je na poti v Timno; kajti videla je, da je Šelá odrastel, pa mu ni bila dana za ženo. 15Ko jo je Juda zagledal, je mislil, da je pocestnica; ker je imela svoj obraz zakrit. 16In na poti se je obrnil k njej ter rekel: "Pojdi, prosim te, naj pridem noter vate;" (kajti ni vedel, da je bila njegova snaha.) Ona pa je rekla: "Kaj mi hočeš dati, da lahko prideš vame?" 17In rekel je: "Poslal ti bom kozlička od tropa." In rekla je: "Ali mi boš dal zastavo, dokler ga ne pošlješ?" 18In rekel je: "Kakšno zastavo naj ti dam?" In rekla je: "Svoj pečat in svoje okrasne vrvice in svojo palico, ki je v tvoji roki." In to ji je dal in prišel noter vanjo in spočela je z njim. 19In vstala je ter odšla proč in poleg sebe položila svoje zagrinjalo iz sebe in si nadela obleke svojega vdovstva. 20In Juda je poslal kozlička po roki svojega prijatelja Adulámca, da prejme svojo zastavo iz roke ženske: toda ni je našel. 21Potem je vprašal ljudi tega kraja, rekoč: "Kje je pocestnica, ki je bila javno poleg poti?" In rekli so: "Na tem kraju ni bilo nobene pocestnice." 22In vrnil se je k Judu ter rekel: "Ne morem je najti; in tudi ljudje tega kraja so rekli, da na tem kraju ni bilo nobene pocestnice." 23In Juda je rekel: "Naj ona to vzame k sebi, da ne bova osramočena: glej, poslal sem tega kozlička, ti pa je nisi našel." 24In pripetilo se je približno tri mesece kasneje, da je bilu Judu povedano, rekoč: "Tvoja snaha Tamara je igrala pocestnico; in prav tako poglej, ona je z otrokom od vlačugarstva." In Juda je rekel: "Privedite jo naprej in naj bo sežgana." 25Ko je bila privedena naprej, je poslala k svojemu tastu, rekoč: "Po moškem, katerega je to, sem z otrokom:" in rekla je: "razpoznaj, prosim te, čigav je ta pečat, okrasna vrvica in palica." 26In Juda jim je priznal in rekel: "Bolj pravična je bila kakor jaz; ker je nisem dal svojemu sinu Šeláju." In ni je več ponovno spoznal. 27In pripetilo se je v času njenih popadkov, glej, da sta bila v njenem trebuhu dvojčka. 28In pripetilo se je, ko je bila v porodnih bolečinah, da je eden iztegnil svojo roko: in babica je prijela in na njegovo roko privezala škrlatno nit, rekoč: "Ta je prvi prišel ven." 29* In pripetilo se je, ko je svojo roko potegnil nazaj, glej, je prišel ven njegov brat: in rekla je: "Kako si izbruhnil? Ta prodor bodi na tebi:" zato je bilo njegovo ime imenovano Perec. 30In nato je prišel ven njegov brat, ki je imel na svoji roki škrlatno nit: in njegovo ime je bilo imenovano Zerah.