1Dina, Lejina hči, ki jo je rodila Jakobu, je odšla, da pogleda hčere dežele. 2In ko jo je zagledal Sihem, sin Hivéjca Hamórja, princ dežele, jo je vzel in legel z njo ter jo omadeževal. 3In njegova duša se je pridružila k Dini, Jakobovi hčeri in ljubil je gospodično in gospodični prijazno govoril. 4In Sihem je spregovoril svojemu očetu Hamórju, rekoč: "Pridobi mi to gospodično za ženo." 5In Jakob je slišal, da je omadeževal njegovo hčer Dino: torej njegovi sinovi so bili z živino na polju: Jakob pa je molčal, dokler niso prišli. 6In Hamór, Sihemov oče, je odšel k Jakobu, da se z njim pogovori. 7In ko so to slišali Jakobovi sinovi, so prišli s polja: in možje so bili užaloščeni in bili so zelo ogorčeni, ker je storil neumnost v Izraelu, ležeč z Jakobovo hčerjo; katera stvar se sploh ne bi smela zgoditi. 8In Hamór se je pogovarjal z njimi, rekoč: "Duša mojega sina Sihema hrepeni za vašo hčerjo: Prosim vas, dajte mu jo za ženo. 9In poročajte se z nami in svoje hčere dajajte nam in jemljite naše hčere k vam. 10In prebivali boste z nami: in dežela bo pred vami; prebivajte in trgujte v njej in si pridobite posesti v njej." 11In Sihem je rekel njenemu očetu in njenim bratom: "Naj najdem milost v vaših očeh in kar mi boste rekli, bom dal. 12Prosite me kolikorkoli veliko doto in darilo in bom dal, če mi boste rekli: toda dajte mi gospodično za ženo." 13Jakobovi sinovi pa so Sihemu in Hamórju, njegovemu očetu varljivo odgovorili in rekli, ker je omadeževal njihovo sestro Dino: 14in rekli so jim: "Mi ne moremo storiti te stvari, da damo našo sestro nekomu, ki je neobrezan; kajti to bi nam bil očitek: 15toda v tem se bomo strinjali z vami: če boste kakor smo mi, da bo vsak moški izmed vas obrezan; 16potem vam bomo dajali naše hčere in vaše hčere jemali k nam in mi bomo prebivali z vami in postali bomo eno ljudstvo. 17Toda če nam ne boste prisluhnili, da bi bili obrezani; potem bomo vzeli našo hčer in bomo odšli." 18In njihove besede so ugajale Hamórju in Hamórjevemu sinu Sihemu. 19In mladenič ni odlašal storiti stvar, ker je imel veselje v Jakobovi hčeri: bil pa je bolj spoštovan kakor vsa hiša njegovega očeta. 20In Hamór ter njegov sin Sihem sta prišla k vratom njihovega mesta in se pogovarjala z možmi njihovega mesta, rekoč: 21"Ti ljudje so z nami miroljubni; zato naj prebivajo v deželi in v njej trgujejo; kajti dežela, glejte, ta je dovolj velika zanje; jemljimo si njihove hčere za žene in dajajmo jim naše hčere. 22Samo v tem se bodo možje strinjali z nami, da prebivajo z nami, da bi bili eno ljudstvo, če bo vsak moški izmed nas obrezan, kakor so obrezani oni. 23Ali ne bo njihova živina in njihovo imetje in vsaka njihova žival naša? Samo naj se strinjamo z njimi in bodo prebivali z nami." 24In Hamórju ter njegovemu sinu Sihemu so prisluhnili vsi, ki so odšli od vrat tega mesta; in vsak moški je bil obrezan, vsi, ki so šli od vrat njegovega mesta. 25Pripetilo pa se je na tretji dan, ko so bili občutljivi, da sta dva izmed Jakobovih sinov, Simeon in Levi, Dinina brata, vzela vsak svoj meč in predrzno prišla nad mesto in usmrtila [] vse njihove moške. 26In usmrtila sta Hamórja in njegovega sina Sihema z ostrino meča, Dino pa vzela iz Sihemove hiše ter odšla. 27Jakobovi sinovi so prišli na pobite in oplenili mesto, ker so omadeževali njihovo sestro. 28Vzeli so njihove ovce in njihove vole in njihove osle in to, kar je bilo v mestu in to, kar je bilo na polju. 29In vse njihovo premoženje in vse njihove malčke in vse njihove žene so ujeli in izropali celo vse, kar je bilo v hiši. 30Jakob pa je rekel Simeonu in Leviju: "Privedla sta me v neprijeten položaj, da zaudarjam med prebivalci dežele, med Kánaanci in Perizéjci: jaz pa sem maloštevilen, oni se bodo zbrali zoper mene in me ubili: in jaz bom uničen in moja hiša." 31Oni pa so rekli: "Naj bi z našo sestro postopal kakor s pocestnico?"