1In slišal je besede Labánovih sinov, rekoč: "Jakob je vzel vse, kar je bilo našega očeta; in od tega, kar je bilo našega očeta, je dobil vso to slavo." 2In Jakob je gledal Labánovo obličje in glej, ni bilo proti njemu kakor poprej. 3In GOSPOD je Jakobu rekel: "Vrni se v deželo svojih očetov in k tvojemu sorodstvu; in jaz bom s teboj." 4In Jakob je poslal in poklical Rahelo in Leo na polje k njegovemu tropu 5ter jima rekel: "Vidim obličje vajinega očeta, da le-to ni do mene kakor poprej; toda Bog mojega očeta je bil z menoj. 6In vedve vesta, da sem z vso svojo močjo služil vajinemu očetu. 7Vajin oče pa me je zavedel in mi desetkrat spremenil moja plačila; toda Bog mu ni dovolil, da bi me prizadel. 8Če je rekel tako: 'Pegasta bodo tvoja plačila;' potem je vsa živina kotila pegaste: če pa je rekel tako: 'Krožno progasta bodo tvoja najemnina;' potem je vsa živina kotila krožno progaste. 9Tako je Bog odvzel živino od vajinega očeta in jo dal meni. 10In pripetilo se je ob času, ko se je živina obrejila, da sem dvignil svoje oči in videl sanje in glej ovni, ki so skakali na živino, so bili krožno progasti, pegasti in sivi. 11In Božji angel mi je v sanjah spregovoril, rekoč: 'Jakob:' in rekel sem: 'Tukaj sem.' 12In rekel je: 'Dvigni torej svoje oči in poglej, vsi ovni, ki skačejo na živino, so krožno progasti, pegasti in osiveli: kajti videl sem vse, kar ti je Labán storil. 13Jaz sem Bog Betela, kjer [] si mazilil steber in mi zaobljubil prisego: sedaj vstani, pojdi iz te dežele in se vrni v deželo svojega sorodstva.'" 14Rahela in Lea pa sta mu odgovorili in rekli: "Ali je še kak delež dediščine za naju v hiši najinega očeta? 15Ali nisva pri njem šteti [kakor] tujki? Kajti prodal naju je in docela požrl tudi najin denar. 16Kajti vsa bogastva, ki jih je Bog vzel od najinega očeta, ta so najina in najinih otrok: sedaj torej karkoli ti je Bog rekel, stôri." 17Potem je Jakob vstal in svoje sinove in svoji ženi postavil na kamele; 18in odvedel proč vso svojo živino in vse svoje dobrine, ki jih je pridobil, živino od svojega zaslužka, ki jo je pridobil v Padan–aramu, da bi šel k svojemu očetu Izaku v kánaansko deželo. 19In Labán je odšel, da ostriže svoje ovce: Rahela pa je ukradla podobe, ki so bile [od] njenega očeta. 20In Jakob se je nenadoma odtihotapil od Sirca Labána, v tem, da mu ni povedal, da je pobegnil. 21Tako je pobegnil z vsem, kar je imel; in vstal ter prečkal reko in svoje obličje nameril proti gori Gileád. 22In Labánu je bilo tretji dan povedano, da je Jakob pobegnil. 23In s seboj je vzel svoje brate in ga zasledoval sedem dni potovanja; in dohiteli so ga na gori Gileád. 24In Bog je prišel ponoči, v sanjah, k Sircu Labánu ter mu rekel: "Pazi, da Jakobu ne govoriš niti dobrega, niti slabega." 25Potem je Labán dohitel Jakoba. Torej Jakob je svoj šotor postavil na gori: in Labán se je s svojimi brati utaboril na gori Gileád. 26In Labán je rekel Jakobu: "Kaj si storil, da si se nenadoma odtihotapil od mene in odvedel moji hčeri kakor ujetnici vzeti z mečem? 27Zakaj si skrivaj pobegnil in se odtihotapil od mene: in mi nisi povedal, da bi te lahko odposlal z veseljem in s pesmimi, z bobniči in s harfo? 28In mi nisi dovolil, da poljubim svoje sinove in svoje hčere? To si torej s takšnim početjem storil nespametno. 29V moči moje roke je, da vam škodujem: toda sinoči mi je govoril Bog tvojega očeta, rekoč: 'Pazi se, da Jakobu ne govoriš niti dobrega, niti slabega.' 30In sedaj, čeprav imaš potrebo oditi, ker si že dolgo hrepenel po hiši svojega očeta, zakaj si vendar ukradel moje bogove?" 31In Jakob je odgovoril in Labánu rekel: "Ker sem se bal, kajti rekel sem: 'Morda mi hočeš s silo odvzeti svoji hčeri. 32Pri komerkoli najdeš svoje bogove, naj ta ne živi: pred svojimi brati spoznaj kar je tvojega z menoj, in to vzemi k sebi." Kajti Jakob ni vedel, da jih je ukradla Rahela. 33In Labán je odšel v Jakobov šotor in v Lein šotor in v šotore obeh dekel; toda ni jih našel. Potem je odšel od Leinega šotora in vstopil v Rahelin šotor. 34Torej Rahela je vzela podobe in jih položila na kamelino opravo in sedla nanje. Labán pa je preiskal ves šotor, toda ni jih našel. 35Svojemu očetu pa je rekla: "Naj moj gospod ne bo razžaljen, da ne morem vstati pred teboj; kajti običaj žensk je nad menoj." In iskal je, toda podob ni našel. 36Jakob pa je bil ogorčen in se pričkal z Labánom: in Jakob je odgovoril in Labánu rekel: "Kaj je moj prestopek? Kaj je moj greh, da si me tako silovito zasledoval? 37Z ozirom na to, da si preiskal vse moje stvari, kaj si našel od vseh svojih družinskih stvari? Položi to tukaj pred mojimi brati in svojimi brati, da lahko sodijo med nama obema. 38Teh dvajset let sem bil s teboj; tvoje ovce in tvoje koze niso zavrgle svojih mladičev in ovnov tvojega tropa nisem jedel. 39Tega, kar je bilo raztrganega od živali, nisem prinesel k tebi; sam se nosil to izgubo; iz mojih rok [] si zahteval karkoli je bilo ukradenega podnevi ali ukradenega ponoči. 40Tak sem bil; podnevi me je požirala suša in mraz ponoči; in moje spanje je odšlo izpred mojih oči. 41Tako sem bil dvajset let v tvoji hiši; služil sem ti štirinajst let za tvoji hčeri in šest let za tvojo živino: ti pa si mi desetkrat spremenil moja plačila. 42Razen če ne bi bil z menoj Bog mojega očeta, Abrahamov Bog in Izakov strah, bi me sedaj zagotovo odposlal praznega. Bog je videl mojo stisko in trud mojih rok in te je včerajšno noč oštel." 43In Labán je odgovoril ter Jakobu rekel: "Ti hčeri sta moji hčeri in ti otroci so moji otroci in ta živina je moja živina in vse, kar vidiš, je moje: in kaj naj danes storim tema mojima hčerama ali njunim otrokom, ki sta jih rodili? 44Zdaj torej pridi, skleniva zavezo, ti in jaz; in naj bo to za pričo med menoj in teboj." 45In Jakob je vzel kamen in ga postavil za steber. 46In Jakob je rekel svojim bratom: "Zberite kamenje;" in vzeli so kamne ter naredili kup: in jedli tam na kupu. 47In Labán ga je imenoval Jegár Sahadutá: toda Jakob ga je imenoval Galéd. 48In Labán je rekel: "Ta kup je danes priča med menoj in teboj." Zato je bilo ime le-tega imenovano Galéd; 49in Micpa; kajti rekel je: "GOSPOD gleda med menoj in teboj, ko smo odsotni eden od drugega. 50Če boš prizadel moji hčeri ali če boš poleg mojih hčera vzel druge žene, ni z nama nobenega človeka; vidi, Bog je priča med menoj in teboj." 51In Labán je rekel Jakobu: "Glej ta kup in glej ta steber, ki sem ga postavil med menoj in teboj; 52ta kup naj bo priča in ta steber naj bo priča, da ne bom šel čez ta kup k tebi in da ti ne boš šel čez ta kup k meni zaradi škodovanja. 53Bog Abrahamov in Bog Nahórjev, Bog njihovega očeta, [naj] sodi med nama." In Jakob je prisegel pri strahu svojega očeta Izaka. 54Potem je Jakob na gori daroval daritev in poklical svoje brate, da jedo kruh: in jedli so kruh in se vso noč zadrževali na gori. 55In zgodaj zjutraj je Labán vstal in poljubil svoje sinove in svoje hčere in jih blagoslovil: in Labán je odpotoval in se vrnil na svoj kraj.