1In pripetilo se je, ko je bil Izak star in so bile njegove oči temne, tako da ni mogel videti, da je poklical najstarejšega sina Ezava ter mu rekel: "Moj sin:" in odgovoril mu je: "Glej, tukaj sem." 2In rekel je: "Glej, torej jaz sem star, ne poznam dneva svoje smrti: 3zdaj torej vzemi, prosim te, svoja orožja, svoj tul za puščice in svoj lok in pojdi ven na polje in mi ujemi nekaj divjačine; 4ter mi pripravi okusno hrano, kakor jo imam rad in mi jo prinesi, da bom lahko jedel; da te moja duša lahko blagoslovi preden umrem." 5Rebeka pa je slišala, ko je Izak govoril svojemu sinu Ezavu. In Ezav je odšel na polje, da lovi za divjačino in da jo prinese. 6In Rebeka je spregovorila svojemu sinu Jakobu, rekoč: "Glej, slišala sem tvojega očeta govoriti Ezavu, tvojemu bratu, rekoč: 7'Prinesi mi divjačino in mi pripravi okusno jed, da bom lahko jedel in te pred svojo smrtjo blagoslovil pred GOSPODOM.' 8Zdaj torej, moj sin, ubogaj moj glas glede tega kar ti zapovem. 9Pojdi torej k tropu in mi od tam prinesi dva dobra kozlička od koz; in pripravila ju bom [v] okusno jed za tvojega očeta, kakor jo ima rad: 10ti pa jo boš prinesel k svojemu očetu, da bo lahko jedel in da te pred svojo smrtjo lahko blagoslovi." 11Jakob pa je svoji materi Rebeki rekel: "Glej, moj brat Ezav je kosmat človek, jaz pa sem gladek človek: 12moj oče me bo morda želel potipati, jaz pa se mu bom zdel kakor slepar; in bom nad sebe privedel prekletstvo, ne pa blagoslova." 13Njegova mati pa mu je rekla: "Na meni bodi tvoje prekletstvo, moj sin: samo ubogaj moj glas in pojdi in mi ju prinesi." 14In odšel je in dobil ter ju prinesel k svoji materi: in njegova mati je pripravila okusno jed, kot jo je njegov oče imel rad. 15In Rebeka je vzela čedna oblačila svojega najstarejšega sina Ezava, ki so bila z njo v hiši in jih nadela na svojega mlajšega sina Jakoba: 16in na njegove roke položila kožo od kozjih kozličkov in na gladkost njegovega vratu: 17in dala je okusno jed in kruh, kar je pripravila, v roke svojega sina Jakoba. 18In prišel je k svojemu očetu in rekel: "Moj oče:" in rekel je: "Tukaj sem; kdo si ti, moj sin?" 19In Jakob je rekel svojemu očetu: "Jaz sem tvoj prvorojenec Ezav; storil sem glede na [to], kar si mi ukazal: vstani, prosim te, sedi in jej od moje divjačine, da me tvoja duša lahko blagoslovi." 20Izak pa je rekel svojemu sinu: "Kako to, da si to tako hitro našel, moj sin? In rekel je: "Ker ga je GOSPOD, tvoj Bog, privedel k meni. 21In Izak je rekel Jakobu: "Pridi bliže, prosim te, da te lahko potipam, moj sin, če si ti moj pravi sin Ezav ali nisi." 22In Jakob je odšel bliže k Izaku, svojemu očetu; in ta ga je potipal ter rekel: "Glas je Jakobov glas, toda roke so Ezavove roke." 23On pa ga ni razpoznal, ker so bile njegove roke kosmate, kakor roke njegovega brata Ezava: tako ga je blagoslovil. 24In je rekel: "Ali si ti moj pravi sin Ezav?" In rekel je: "Jaz sem." 25In rekel je: "Prinesi to bližje k meni in bom jedel od divjačine svojega sina, da te moja duša lahko blagoslovi." In prinesel je to bližje k njemu in je jedel: in prinesel mu je vina in je pil. 26In njegov oče Izak mu je rekel: "Pridi torej bliže in me poljubi, moj sin." 27In približal se je ter ga poljubil: in zavohal je vonj njegovega oblačila in ga blagoslovil ter rekel: "Poglej, vonj mojega sina je vonj polja, ki ga je GOSPOD blagoslovil. 28Zato [] naj ti Bog da od rose iz neba in mastnost zemlje in obilo od žita in vina: 29naj ti ljudstva služijo in se narodi priklonijo k tebi: bodi gospodar nad svojimi brati in naj se sinovi tvoje matere priklonijo pred teboj: preklet bodi, kdorkoli te preklinja in blagoslovljen bodi, kdor te blagoslavlja." 30In pripetilo se je, takoj ko je Izak končal z blagoslavljanjem Jakoba in je Jakob komaj še odšel izpred prisotnosti svojega očeta Izaka, da je vstopil njegov brat Ezav iz svojega lova. 31In tudi on je pripravil okusno jed in jo prinesel k svojemu očetu ter svojemu očetu rekel: "Naj moj oče vstane in jé od divjačine svojega sina, da me bo tvoja duša lahko blagoslovila." 32Njegov oče Izak pa mu je rekel: "Kdo si ti?" In rekel je: "Jaz sem tvoj sin, tvoj prvorojenec Ezav." 33In Izak je silno zatrepetal ter rekel: "Kdo? Kje je tisti, ki je vzel divjačino in mi jo prinesel in sem jedel od vsega, preden si ti prišel in sem ga blagoslovil. Da in ostal bo blagoslovljen." 34In ko je Ezav slišal besede svojega očeta, je zajokal z velikim in silno grenkim jokom ter rekel svojemu očetu: "Blagoslovi me, celó tudi mene, oh moj oče." 35In on je rekel: "Tvoj brat je prišel s premetenostjo in odvzel tvoj blagoslov." 36In rekel je: "Ali ni pravilno imenovan Jakob? Kajti dvakrat me je izpodrinil: odvzel je mojo pravico po rojstvu; in glej, sedaj je odvzel moj blagoslov." In rekel je: "Ali zame nisi prihranil blagoslova?" 37In Izak je odgovoril ter rekel Ezavu: "Glej, naredil sem ga za tvojega gospodarja in vse njegove brate sem mu dal za služabnike; in z žitom in vinom sem ga oskrbel: in kaj naj sedaj storim tebi, moj sin?" 38In Ezav je svojemu očetu rekel: "Imaš samo en blagoslov, moj oče? Blagoslovi me, celó tudi mene, oh moj oče." In Ezav je dvignil svoj glas [] ter zajokal. 39In njegov oče Izak je odgovoril ter mu rekel: "Glej tvoje [] bivališče bo mastnost zemlje in od rose iz neba od zgoraj; 40in s svojim mečem boš živel in svojemu bratu boš služil; in zgodilo se bo, ko boš imel oblast, da boš njegov jarem zlomil iz svojega vratu." 41In Ezav je sovražil Jakoba zaradi blagoslova, s katerim ga je njegov oče blagoslovil: in Ezav je v svojem srcu rekel: "Dnevi žalovanja za mojim očetom so pri roki; potem [] bom svojega brata Jakoba ubil." 42Te besede Ezava, njenega najstarejšega sina pa so bile povedane Rebeki: in poslala je in poklicala svojega mlajšega sina Jakoba ter mu rekla: "Glej, tvoj brat Ezav, kar se tebe tiče, samega sebe tolaži, nameravajoč te ubiti. 43Zdaj torej, moj sin, ubogaj moj glas; in vstani, zbeži k mojemu bratu Labánu v Harán; 44in ostani z njim nekaj dni, dokler se besnost tvojega brate ne odvrne; 45dokler se jeza tvojega brata ne odvrne od tebe in pozabi to, kar si mu storil: potem bom poslala in te dobila od tam: zakaj bi bila prikrajšana tudi za vaju oba na en dan?" 46Rebeka pa je Izaku rekla: "Naveličana [] sem svojega življenja zaradi Hetovih hčera: če Jakob vzame ženo izmed Hetovih hčera, tako kakor sta ti [dve], ki sta izmed hčera dežele, kakšno dobro mi bo storilo moje življenje?"