1GOSPOD [] je torej rekel Abramu: "Pojdi iz svoje dežele in iz svojega sorodstva in iz hiše svojega očeta v deželo, ki ti jo bom pokazal: 2in iz tebe bom naredil velik narod in blagoslovil te bom in tvoje ime naredil veliko; in ti boš blagoslov: 3in blagoslovil bom tiste, ki te blagoslavljajo in preklel tistega, ki te preklinja: in [] v tebi bodo blagoslovljene vse družine zemlje." 4Tako je Abram odšel, kakor mu je GOSPOD spregovoril; in Lot je šel z njim: Abram pa je bil star petinsedemdeset let, ko je odšel iz Harána. 5In Abram je vzel svojo ženo Sarájo in Lota, sina svojega brata ter vse njuno imetje, ki sta ga zbrala in duše, ki sta jih pridobila v Haránu; in šli so, da gredo v kánaansko deželo; in prišli so v deželo Kánaan. 6Abram pa je šel skozi deželo do kraja Sihem, na Moréjevo ravnino. In takrat je bil v deželi Kánaanec. 7GOSPOD pa se je prikazal Abramu ter rekel: "To [] deželo bom dal tvojemu semenu:" in tam je zgradil oltar [] GOSPODU, ki se mu je prikazal. 8In od tam se je prestavil h gori na vzhodu Betela ter postavil svoj šotor in Betel je imel na zahodu, Aj pa na vzhodu: in tam je zgradil oltar GOSPODU ter klical h GOSPODOVEMU imenu. 9In Abram je potoval in še vedno šel proti jugu. 10V deželi pa je bila lakota: in Abram je odšel dol v Egipt, da tam začasno prebiva; kajti lakota v deželi je bila huda. 11Pripetilo pa se je, ko je prišel blizu, da vstopi v Egipt, da je rekel svoji ženi Saráji: "Glej, torej vem, da si na pogled lepa ženska: 12zato se bo zgodilo, ko te bodo Egipčani zagledali, da bodo rekli: "To je njegova žena:" in bodo mene ubili, toda tebe bodo ohranili pri življenju. 13Reci, prosim te, [da] si moja sestra: da bo zaradi tebe lahko dobro z menoj; in bo moja duša živela zaradi tebe. 14In pripetilo se je, ko je Abram prišel v Egipt, da so Egipčani zagledali žensko, da je bila zelo lepa. 15Tudi faraonovi princi so jo videli in jo priporočili pred faraonom: in ženska je bila vzeta v faraonovo hišo. 16In zaradi nje je [z] Abramom dobro ravnal: in imel je ovce in vole in osle in sluge in dekle in oslice ter kamele. 17GOSPOD pa je zaradi Abramove žene Saráje trpinčil faraona in njegovo hišo z velikimi nadlogami. 18In faraon je poklical Abrama ter mu rekel: "Kaj je to, kar si mi storil? Zakaj mi nisi povedal, da je bila tvoja žena? 19Zakaj si rekel: 'Moja sestra je.' Tako bi jo lahko vzel k sebi za ženo: sedaj torej glej svojo ženo, vzemi jo in pojdi svojo pot." 20In faraon je glede njega zapovedal svojim ljudem; in poslali so ga proč in njegovo ženo in vse, kar je imel.