1Jaz torej, ujetnik Gospodov, vas rotim, da živite vredno Božjemu pozivu, s katerim ste poklicani,
2z vso skromnostjo in krotkostjo, s potrpežljivostjo in prizanašanjem drug drugemu v ljubezni;
3prizadevajte pa si, da ohranite enotnost Duha z vezjo miru.
4Obstaja eno telo in en Duh, točno tako ste poklicani v enem upanju vaše poklicanosti;
5en Gospod, ena vera, en krst,
6en Bog in Oče vseh, ki je nad vsemi in po vseh in v vas vseh.
7Toda vsakomur izmed nas je dana milost glede na mero Kristusovega daru.
8Zatorej pravi: [] 'Ko se je povzpel visoko gor, je odpeljal ujeto ujetništvo in je dal darove ljudem.'
9(Torej, da se je povzpel, kaj je to razen, da se je tudi prej spustil v spodnje kraje zemlje?
10Kdor se je spustil, je tudi isti, ki se je povzpel visoko nad vsa nebesa, da bi lahko izvršil vse stvari.)
11 [] In dal je, da so nekateri apostoli; in nekateri preroki; in nekateri evangelisti; in nekateri pastirji in učitelji;
12za izpopolnitev svetih, za delo služenja, za izgrajevanje Kristusovega telesa:
13dokler mi vsi ne pridemo v enotnost vere in spoznanje Božjega Sina, do popolnega človeka, do mere velikosti Kristusove polnosti:
14da odslej ne bomo več otroci, premetavani sem ter tja in prenašani okoli z vsakim vetrom nauka, s človeško pretkanostjo in spretno prekanjenostjo, s čimer oni prežijo, da zavedejo;
15temveč, ker govorimo resnico v ljubezni, lahko v vseh stvareh rastemo vanj, ki je glava, celó Kristus:
16 [] iz katerega celotno telo, primerno združeno skupaj in stisnjeno s tem, kar vsak sklep oskrbuje, glede na dejavno delovanje po meri vsakega dela, omogoča rast telesa v izgrajevanje sebe v ljubezni.
17To torej pravim in pričujem v Gospodu, da odslej ne živite kakor živijo drugi pogani, v ničevosti svojega uma,
18ki imajo otemnjen razum, odtujeni od Božjega življenja zaradi nevednosti, ki je v njih, zaradi [] slepote njihovega srca:
19ki prek svojega občutka sebe izročajo v pohotnost, da s poželjivostjo počenjajo vso nečistost.
20Toda vi se niste tako učili Kristusa;
21če je tako, da ste ga slišali in ste bili po njem poučeni, kakor je resnica v Jezusu:
22da glede na prejšnje vedênje odložite starega človeka, ki je pokvarjen glede varljivih poželenj;
23in bodite obnovljeni v duhu vašega uma;
24in da si oblečete novega človeka, ki je po Bogu ustvarjen v pravičnosti in resnični svetosti.
25Zatorej se znebite laganja in vsak [naj] govori resnico s svojim bližnjim: kajti mi smo udje drug drugega.
26Bodite jezni in ne grešite: sonce naj ne zaide nad vašim besom:
27niti ne dajajte prostora hudiču.
28Kdor krade, naj ne krade več: temveč naj se raje trudi in s svojimi rokami dela stvar, ki je dobra, da bo imel [kaj] dati tistemu, ki potrebuje.
29Naj iz vaših ust ne pride noben umazan govor, temveč to, kar je dobro, v prid izgrajevanju, da lahko nudi milost poslušalcem.
30In ne žalostite Božjega Svetega Duha, s čimer ste zapečateni za dan odkupitve.
31Naj bo vsa grenkoba in bes in jeza in razgrajanje ter zlo govorjenje od vas odloženo z vso zlobnostjo [vred]:
32 [] in bodite prijazni drug z drugim, nežnega srca, odpuščajte drug drugemu, celó kakor je Bog zaradi Kristusa odpustil vam.