1Jaz torej, ujetnik Gospodov, vas rotim, da živite vredno Božjemu pozivu, s katerim ste poklicani, 2z vso skromnostjo in krotkostjo, s potrpežljivostjo in prizanašanjem drug drugemu v ljubezni; 3prizadevajte pa si, da ohranite enotnost Duha z vezjo miru. 4Obstaja eno telo in en Duh, točno tako ste poklicani v enem upanju vaše poklicanosti; 5en Gospod, ena vera, en krst, 6en Bog in Oče vseh, ki je nad vsemi in po vseh in v vas vseh. 7Toda vsakomur izmed nas je dana milost glede na mero Kristusovega daru. 8Zatorej pravi: [] 'Ko se je povzpel visoko gor, je odpeljal ujeto ujetništvo in je dal darove ljudem.' 9(Torej, da se je povzpel, kaj je to razen, da se je tudi prej spustil v spodnje kraje zemlje? 10Kdor se je spustil, je tudi isti, ki se je povzpel visoko nad vsa nebesa, da bi lahko izvršil vse stvari.) 11 [] In dal je, da so nekateri apostoli; in nekateri preroki; in nekateri evangelisti; in nekateri pastirji in učitelji; 12za izpopolnitev svetih, za delo služenja, za izgrajevanje Kristusovega telesa: 13dokler mi vsi ne pridemo v enotnost vere in spoznanje Božjega Sina, do popolnega človeka, do mere velikosti Kristusove polnosti: 14da odslej ne bomo več otroci, premetavani sem ter tja in prenašani okoli z vsakim vetrom nauka, s človeško pretkanostjo in spretno prekanjenostjo, s čimer oni prežijo, da zavedejo; 15temveč, ker govorimo resnico v ljubezni, lahko v vseh stvareh rastemo vanj, ki je glava, celó Kristus: 16 [] iz katerega celotno telo, primerno združeno skupaj in stisnjeno s tem, kar vsak sklep oskrbuje, glede na dejavno delovanje po meri vsakega dela, omogoča rast telesa v izgrajevanje sebe v ljubezni. 17To torej pravim in pričujem v Gospodu, da odslej ne živite kakor živijo drugi pogani, v ničevosti svojega uma, 18ki imajo otemnjen razum, odtujeni od Božjega življenja zaradi nevednosti, ki je v njih, zaradi [] slepote njihovega srca: 19ki prek svojega občutka sebe izročajo v pohotnost, da s poželjivostjo počenjajo vso nečistost. 20Toda vi se niste tako učili Kristusa; 21če je tako, da ste ga slišali in ste bili po njem poučeni, kakor je resnica v Jezusu: 22da glede na prejšnje vedênje odložite starega človeka, ki je pokvarjen glede varljivih poželenj; 23in bodite obnovljeni v duhu vašega uma; 24in da si oblečete novega človeka, ki je po Bogu ustvarjen v pravičnosti in resnični svetosti. 25Zatorej se znebite laganja in vsak [naj] govori resnico s svojim bližnjim: kajti mi smo udje drug drugega. 26Bodite jezni in ne grešite: sonce naj ne zaide nad vašim besom: 27niti ne dajajte prostora hudiču. 28Kdor krade, naj ne krade več: temveč naj se raje trudi in s svojimi rokami dela stvar, ki je dobra, da bo imel [kaj] dati tistemu, ki potrebuje. 29Naj iz vaših ust ne pride noben umazan govor, temveč to, kar je dobro, v prid izgrajevanju, da lahko nudi milost poslušalcem. 30In ne žalostite Božjega Svetega Duha, s čimer ste zapečateni za dan odkupitve. 31Naj bo vsa grenkoba in bes in jeza in razgrajanje ter zlo govorjenje od vas odloženo z vso zlobnostjo [vred]: 32 [] in bodite prijazni drug z drugim, nežnega srca, odpuščajte drug drugemu, celó kakor je Bog zaradi Kristusa odpustil vam.