1 [] Dobro ime je boljše kakor dragoceno mazilo; in dan smrti [je boljši] kakor dan rojstva nekoga. 2Bolje je iti v hišo žalujočega, kakor iti v hišo pojedine: kajti to je konec vseh ljudi; in živi bodo to položili k njegovemu srcu. 3Bridkost je boljša kot smejanje: kajti z žalostjo obličja je srce postalo boljše. 4Srce modrega je v hiši žalovanja; toda srce bedakov je v hiši veselja. 5 [] Bolje je poslušati oštevanje modrega, kakor za človeka poslušati pesem bedakov. 6Kajti kakor je prasketanje trnov pod loncem, tak je smeh bedaka: tudi to je nečimrnost. 7Zatiranje modrega zagotovo dela besnega; [] in darilo uničuje srce. 8Boljši je konec stvari, kakor njen začetek: in potrpežljivi v duhu je boljši kakor ponosni v duhu. 9 [] * V svojem duhu ne bodi nagel, da bi bil jezen: kajti jeza počiva v naročju bedakov. 10Ne reci: "Kaj je razlog, da so bili prejšnji dnevi boljši kakor tile?" Kajti glede tega nisi modro poizvedel. 11Modrost je dobra z dediščino: in z njo je dobiček tistim, ki vidijo sonce. 12Kajti modrost je obramba in denar je obramba: toda vzvišenost spoznanja je, da modrost daje življenje tem, ki jo imajo. 13 [] Premisli Gospodovo delo: kajti kdo lahko izravna to, kar je on naredil skrivljeno? 14Na dan uspevanja bodi radosten, toda na dan nadloge razmisli: tudi Bog je postavil enega nasproti drugemu, do konca, da človek ne bi ničesar našel za njim. 15Vse stvari sem videl v dneh svoje nečimrnosti: je pravičen človek, ki propada v svoji pravičnosti in je zloben človek, ki v svoji zlobnosti podaljšuje svoje življenje. 16Ne bodi preko mere pravičen: niti se ne delaj preveč modrega: zakaj bi samega sebe uničil? 17Ne bodi preveč zloben, niti ne bodi nespameten: zakaj bi umrl pred svojim časom? 18Dobro je, da bi to zgrabil; da, pred tem tudi ne umikaj svoje roke: kajti kdor se boji Boga, bo izmed vseh prišel naprej. 19 [] Modrost krepi modrega bolj kakor deset silnih mož, ki so v mestu. 20 [] Kajti na zemlji ni pravičnega človeka, ki dela dobro in ne greši. 21Prav tako se ne oziraj na vse besede, ki so izgovorjene; da ne bi slišal svojega služabnika, [da] te preklinja: 22Kajti pogosto tvoje lastno srce ve, da si ti sam podobno preklinjal druge. 23Vse to sem potrdil z modrostjo: rekel sem: "Moder bom;" toda to je bilo daleč od mene. 24To, kar je daleč proč in presegajoče globoko, kdo to lahko spozna? 25Svoje srce sem posvetil vedenju in preiskovanju in iskanju modrosti in razlogu za stvari in da spoznam zlobnost neumnosti, celo nespametnost in norost: 26 [] In našel sem grenkejše kakor smrt, žensko, katere srce so pasti in mreže in njene roke kakor trakovi: kdorkoli ugaja Bogu, bo zbežal pred njo; toda grešnik bo vzet po njej. 27"Glej, to sem našel", pravi pridigar, naštevajoč enega za drugim, da spozna opis: 28kar vendar moja duša išče, toda ne najdem: našel sem enega med tisočimi; toda ženske med vsemi tistimi nisem našel. 29Glej, samo to sem našel, [] da je Bog človeka naredil poštenega; toda oni so iskali mnoge domiselnosti.