1Torej ko sta šla skozi Amfípolo in Apolonijo sta prišla v Tesaloníko, kjer je bila judovska sinagoga: 2in kakor je bila njegova navada, je Pavel vstopil k njim in tri sabatne dneve z njimi razpravljal iz pisem, 3razkrival in trdil, da je Kristus brezpogojno moral trpeti in prav tako vstati od mrtvih; in da je ta Jezus, katerega vam oznanjam, Kristus. 4Nekateri izmed njih pa so verovali in se družili s Pavlom in Silom; in velika množica izmed pobožnih Grkov ter ne malo izmed vodilnih žensk. 5Toda Judje, ki niso verovali, so spodbujeni z zavistjo, vzeli k sebi neke ničvredne pajdaše iz prostaške sorte in zbrali skupino in po vsem mestu zanetili razburjenje ter napadli Jazonovo hišo in si prizadevali, da ju privedejo k ljudstvu. 6Ko pa ju niso našli, so Jazona in neke brate odvlekli k vladarjem mesta ter kričali: "Tile, ki so obrnili svet na glavo, so prišli tudi sèm; 7katere je sprejel Jazon: in vsi ti delajo nasprotno cesarjevim odlokom, rekoč, da obstaja drug kralj, nek Jezus." 8Ko pa so slišali te stvari, so vznemirili ljudstvo in mestne vladarje. 9In ko so od Jazona in od ostalih prejeli varščino, so jih izpustili. 10Bratje pa so Pavla in Sila takoj ponoči odposlali v Berójo: ko sta prispela tja, sta odšla v judovsko sinagogo. 11Ti so bili plemenitejši, kakor tisti v Tesaloníki, ker so z vso prisebnostjo sprejeli besedo in dnevno preiskovali pisma, če so bile te stvari take. 12Zato so mnogi izmed njih verovali; tudi spoštovanja vredne ženske, ki so bile Grkinje in izmed mož ne malo. 13Toda ko so Judje iz Tesaloníke spoznali, da je Pavel Božjo besedo oznanjal v Beróji, so prišli tudi tja in razburili ljudstvo. 14In potem so bratje Pavla takoj odposlali, da gre, kot bi bilo k morju: toda Sila in Timótej sta še vedno ostala tam. 15In ti, ki so spremljali Pavla, so ga privedli v Atene: in ko so prejeli zapoved za Sila in Timóteja, naj prideta z vso naglico k njemu, so odšli. 16Torej medtem ko je Pavel v Atenah čakal nanju, je bil njegov duh v njem razburjen, ko je videl mesto v celoti posvečeno malikovanju. 17Zato se je v sinagogi prerekal z Judi in s pobožnimi osebami in vsakodnevno na trgu s temi, ki so se srečevali z njim. 18Potem so mu ugovarjali neki filozofi izmed epikurejcev in izmed stoikov. In nekateri so rekli: "Kaj hoče povedati ta blebetavec?" Drugi nekako: "Zdi se, da je oznanjevalec tujih bogov," ker jim je oznanjal Jezusa in vstajenje. 19In prijeli so ga ter ga privedli na Areopag, rekoč: "Ali lahko izvemo kakšen je ta novi nauk, o katerem govoriš?" 20Kajti v naša ušesa prinašaš nekatere čudne besede: hočemo torej izvedeti kaj te stvari pomenijo. 21(Kajti vsi Atenci in tujci, ki so bili tam, svojega časa niso porabljali za nič drugega, razen da so ali govorili ali poslušali kako novo stvar.) 22* Tedaj je Pavel na sredi Marsovega hriba [ali: Areopaga] vstal in rekel: "Vi atenski možje, dojemam, da ste v vseh stvareh preveč vraževerni. 23Kajti ko sem šel mimo in gledal vaše pobožnosti, sem našel oltar s tem napisom: NEPOZNANEMU BOGU. Katerega torej vi nevedno obožujete, tega vam jaz razodevam. 24 [] Boga, ki je ustvaril svet in vse stvari na njem, ker pa je on Gospodar neba in zemlje, ne prebiva v templjih narejenimi z rokami; 25tudi ni oboževan s človeškimi rokami, [] kakor da karkoli potrebuje, ker vsem daje življenje in dihanje in vse stvari; 26in je iz ene krvi naredil vse narode ljudi, da prebivajo na vsem obličju zemlje in je vnaprej določil določene čase in meje njihovega prebivanja; 27da bi iskali Gospoda, če bi ga morda dotipali in ga našli, čeprav ni daleč od vsakega izmed nas: 28kajti v njem živimo in se gibljemo in imamo naš obstoj; kakor so rekli celó nekateri izmed vaših lastnih pesnikov: 'Kajti tudi mi smo njegovo potomstvo.' 29Ker smo mi potem kot Božje potomstvo, [] ne smemo misliti, da je Božanstvo podobno zlatu ali srebru ali kamnu, vrezanem od umetnika in človeško pripravo. 30Nad časi te nevednosti pa je Bog zamižal; toda sedaj povsod vsem ljudem naroča, da se pokesajo: 31kajti določil je dan, na katerega bo sodil svet v pravičnosti, po tem možu, katerega je določil; o tem je dal zagotovilo vsem ljudem, ker ga je dvignil od mrtvih." 32Ko pa so slišali o vstajenju od mrtvih, so se nekateri posmehovali: drugi pa so rekli: "O tej zadevi te bomo ponovno poslušali." 33Tako se je Pavel ločil izmed njih. 34Čeprav so se mu nekateri možje pridružili in verovali: med katerimi je bil Dionizij Areopagít in ženska, po imenu Dámaris in drugi z njima.