1Torej okoli tega časa je kralj Herod iztegnil svoje roke, da nadleguje nekatere izmed cerkva. 2In z mečem je ubil Jakoba, Janezovega brata. 3Ker pa je videl, [da] je Judom to ugajalo, je še bolj nadaljeval, da zgrabi tudi Petra. (Potem so bili dnevi nekvašenega kruha.) 4* In ko ga je prijel, ga je vtaknil v ječo ter ga izročil štirim četvericam vojakov, da ga varujejo; ker ga je mislil po Veliki noči privesti k ljudstvu. 5Peter je bil torej zadržan v ječi: toda cerkev je zanj brez prenehanja molila k Bogu. 6In ko bi ga Herod privedel, je isto noč Peter spal med dvema vojakoma, privezan z dvema verigama: čuvaji pred vrati pa so stražili ječo. 7In glej, Gospodov angel je prišel nad njega in svetloba je zasijala v ječi: in Petra je udaril v stran ter ga dvignil, rekoč: "Hitro vstani." In njegove verige so padle z njegovih rok. 8In angel mu je rekel: "Opaši se in si poveži svoje sandale." In tako je storil. In mu reče: "Ogrni svojo obleko okoli sebe in mi sledi." 9In odšel je ven ter mu sledil; in ni vedel, da je bilo res, kar se je zgodilo po angelu; temveč je mislil, da je videl vizijo. 10Ko sta bila mimo prve in druge straže, sta prišla k železnim vratom, ki vodijo v mesto; ki so se jima sama od sebe odprla: in odšla sta ven ter šla dalje po eni ulici; in angel je nemudoma odšel od njega. 11Ko pa je Peter prišel k sebi, je rekel: "Sedaj zagotovo vem, da je Gospod poslal svojega angela in me osvobodil iz Herodove roke ter pred vsem pričakovanjem judovskega ljudstva." 12Ko pa je stvar premislil, je prišel k hiši Marije, Janezove matere, katerega vzdevek je bil Marko; kjer so bili mnogi skupaj zbrani ter molili. 13In ko je Peter potrkal na vhodna vrata, je prišla prisluhnit gospodična, po imenu Roda. 14Ko pa je spoznala Petrov glas, zaradi veselja ni odprla vrat, temveč je stekla noter ter povedala kako pred vrati stoji Peter. 15Oni pa so ji rekli: "Ti si nora." Toda nenehno je zatrjevala, da je bilo točno tako. Tedaj so ji rekli: "To je njegov angel." 16Toda Peter je nenehno trkal: in ko so odprli vrata ter ga zagledali, so bili osupli. 17Toda ko jim je z roko namignil naj molčijo, jim je razodel kako ga je Gospod privedel iz ječe. In rekel: "Pojdite, oznanite te stvari Jakobu in bratom." In se odpravil ter šel na drug kraj. 18Torej brž, ko je bil dan, med vojaki ni bilo majhno razburjenje, kaj je nastalo s Petrom. 19Ko pa ga je Herod iskal in ga ni našel, je zaslišal čuvaje ter ukazal, da naj bi bili le-ti usmrčeni. In odšel je iz Judeje dol v Cezarejo ter ostal tam. 20Herod pa je bil zelo jezen na te iz Tira in Sidóna: toda soglasno so prišli k njemu in ker so naredili Blasta, kraljevega glavnega dvornega upravitelja, za svojega prijatelja, so želeli mir; kajti njihova dežela je bila hranjena s pomočjo kraljeve dežele. 21Na določen dan pa se je Herod oblekel v kraljevsko obleko, se usedel na svoj prestol ter jim naredil slovesen govor. 22Ljudstvo pa je vzklikalo, rekoč: "To je božji glas, ne pa od človeka." 23Ker pa ni dal slave Bogu, ga je takoj udaril Gospodov angel: in pojeden je bil od črvov ter izročil duha. 24Toda Božja beseda je rasla in se množila. 25In ko sta izpolnila njuno službo, sta se Barnaba in Savel vrnila iz Jeruzalema ter s seboj vzela Janeza, katerega vzdevek je bil Marko.