1Apostoli in bratje, ki so bili v Judeji, pa so slišali, da so tudi pogani sprejeli Božjo besedo. 2In ko je Peter prišel gor v Jeruzalem, so se tisti, ki so bili iz obreze, pričkali z njim, 3rekoč: "Odšel si k neobrezanim ljudem in jedel z njimi." 4Toda Peter jim je zadevo pripovedoval od začetka in jim jo razložil po vrsti, rekoč: 5"Bil sem v mestu Jopa in molil: in v zamaknjenju sem videl vizijo: 'Neko posodo iti navzdol, kot bi bila to velik prt, spuščati se z neba s štirimi vogali; in prišla je celó do mene: 6* na kateri sem, ko sem uprl svoje oči, opazoval in zagledal štirinožne zemeljske živali in divje zveri in plazeča se bitja ter perjad neba. 7In zaslišal sem glas, ki mi je rekel: 'Vstani, Peter; zakolji in jej.' 8Toda rekel sem: 'Ne tako, Gospod: kajti v moja usta nikoli ni vstopilo nič oskrunjenega ali nečistega.' 9Toda glas z neba mi je ponovno odgovoril: 'Kar je Bog očistil, tega ne imenuj oskrunjeno.' 10To pa se je zgodilo trikrat: in vse je bilo ponovno dvignjeno v nebo. 11In glej, takoj so bili tam trije možje, poslani k meni iz Cezareje, [ki so] že prišli k hiši, kjer sem bil. 12In Duh me je povabil, naj grem brez pomisleka z njimi. Poleg tega me je spremljalo teh šest bratov in vstopili smo v moževo hišo: 13in razložil nam je kako je v svoji hiši videl angela, ki je stal ter mu rekel: 'Pošlji može v Jopo in pokliči Simona, katerega vzdevek je Peter; 14ki ti bo povedal besede, po katerih boš rešen ti in vsa tvoja hiša.' 15 [] In ko sem pričel govoriti, je nanje padel Sveti Duh, kakor spočetka na nas. 16 [] Potem sem se spomnil Gospodove besede, kako da je rekel: 'Janez je resnično krščeval z vodo; toda vi boste krščeni s Svetim Duhom.' 17Ker jim je tedaj Bog dal podoben dar, kakor ga je dal nam, ki smo verovali v Gospoda Jezusa Kristusa; kaj sem bil jaz, da bi mogel nasprotovati Bogu?" 18Ko so slišali te besede, so molčali in slavili Boga, rekoč: "Torej je Bog tudi poganom podelil kesanje za življenje." 19 [] Torej tisti, ki so bili razkropljeni naokoli na osnovi preganjanja, ki je nastalo okoli Štefana, so potovali prav do Fenikije in Cipra in Antiohije, ter oznanjali besedo nikomur razen samo Judom. 20Nekateri izmed teh pa so bili možje iz Cipra in Cirene, ki so, ko so prišli v Antiohijo, govorili Grkom ter oznanjali Gospoda Jezusa. 21In Gospodova roka je bila z njimi: in veliko število je verovalo ter se spreobrnilo h Gospodu. 22Potem so novice o teh stvareh prišle do ušes cerkve, ki je bila v Jeruzalemu: in poslali so naprej Barnaba, da bi šel prav do Antiohije. 23Kateri, ko je prišel in videl Božjo slavo, je bil vesel in vse opominjal, da bi se s srčnim namenom trdno držali Gospoda. 24Kajti bil je dober človek ter poln Svetega Duha in vere: in mnogo ljudi je bilo dodanih h Gospodu. 25Potem se je Barnaba odpravil v Tarz, da poišče Savla: 26ko pa ga je našel, ga je privedel v Antiohijo. In pripetilo se je, da sta se celo leto zbirala s cerkvijo ter učila mnogo ljudi. Učenci pa so bili v Antiohiji prvič imenovani kristjani. 27V teh dneh pa so prišli preroki iz Jeruzalema v Antiohijo. 28In vstal je nekdo, po imenu Agab ter po Duhu kazal, da naj bi bilo veliko pomanjkanje po vsem celotnem svetu: ki se je zgodilo v dneh cesarja Klavdija. 29Potem so bili učenci, vsak mož glede na svojo zmožnost, odločeni, da pošljejo pomoč bratom, ki prebivajo v Judeji: 30kar so tudi storili in to po Barnabovih ter Savlovih rokah poslali starešinam.