1V Cezareji je bil neki mož, imenovan Kornelij, stotnik čete imenovana itálska četa, 2pobožen mož in nekdo, ki se je z vso svojo hišo bal Boga, ki je ljudstvu dajal veliko miloščine in vedno molil k Bogu. 3Okoli devete dnevne ure je v videnju jasno videl Božjega angela kako prihaja k njemu in mu reče: "Kornelij." 4Ko pa je pogledal nanj, je bil prestrašen in rekel: "Kaj je, Gospod?" On pa mu je rekel: "Tvoje molitve in tvoje miloščine so prišle gor v spomin pred Boga. 5In sedaj pošlji može v Jopo in pojdi po nekega Simona, katerega vzdevek je Peter: 6nastanjen je pri nekemu strojarju Simonu, katerega hiša je ob morski obali: on ti bo povedal kaj moraš storiti." 7In ko je angel, ki je govoril Korneliju, odšel, je poklical dva izmed svojih hišnih služabnikov in pobožnega vojaka izmed teh, ki mu nenehno strežejo; 8in ko jim je razodel vse te stvari, jih je poslal v Jopo. 9Dan za tem, ko so odšli na svoje potovanje in se približali mestu, se je Peter okoli šeste ure povzpel na hišno streho, da bi molil: 10postal pa je zelo lačen in si je želel jesti: toda medtem, ko so pripravljali, je padel v zamaknjenje 11in videl je odprto nebo ter nekakšno posodo spuščati se k njemu, kot bi bil to velik pleten prt s štirimi vogali in se spuščal k zemlji: 12v katerem so bile vse vrste štirinožnih zemeljskih živali in divjih zveri in plazečih se bitij ter perjad neba. 13In do njega je prišel glas: "Vstani, Peter; zakolji in jej." 14Toda Peter je rekel: "Ne tako, Gospod; kajti še nikoli nisem jedel karkoli kar je oskrunjeno ali nečisto." 15Glas pa mu je ponovno, drugič, rekel: "Kar je Bog očistil, tega ne imenuj oskrunjeno." 16To se je zgodilo trikrat: in posoda je bila ponovno sprejeta gor v nebo. 17Torej medtem, ko je bil Peter v sebi zaskrbljen, kaj bi ta vizija, ki jo je videl, lahko pomenila, glej, so možje, ki so bili poslani od Kornelija, povprašali po Simonovi hiši in stali pred vrati 18in zaklicali ter vprašali ali je tukaj nastanjen Simon, ki je bil imenovan z vzdevkom Peter. 19Medtem ko je Peter premišljeval o viziji, mu je Duh rekel: "Glej, trije možje te iščejo. 20Vstani torej in pojdi dol ter pojdi z njimi in se ničesar ne boj: kajti jaz sem jih poslal." 21* Potem je Peter odšel dol k možem, ki so bili k njemu poslani od Kornelija; in rekel: "Glejte, jaz sem ta katerega iščete: kaj je razlog zaradi česar ste prišli?" 22Oni pa so rekli: "Stotnik Kornelij, pravičen mož in nekdo, ki se boji Boga ter je na dobrem glasu med vsem judovskim narodom, je bil po svetem angelu od Boga obveščen, da pošlje v to hišo pote in da od tebe sliši besede. 23Potem jih je poklical noter in jih nastanil. In dan za tem je Peter z njimi odšel, spremljali pa so ga neki bratje iz Jope. 24In dan za tem so vstopili v Cezarejo. In Kornelij jih je pričakoval ter sklical skupaj svoje sorodnike in bližnje prijatelje. 25In ko je Peter vstopal, ga je srečal Kornelij in pokleknil k njegovim stopalom ter ga oboževal. 26Toda Peter ga je dvignil, rekoč: "Vstani; tudi jaz sem človek." 27In medtem, ko se je pogovarjal z njim, je vstopil ter našel mnoge, ki so bili zbrani skupaj. 28In jim rekel: "Vi veste kako je to nepostavna stvar za človeka, ki je Jud, da se druži ali pride k nekomu iz drugega naroda; toda Bog mi je pokazal, naj nobenega človeka ne imenujem oskrunjen ali nečist. 29Zato sem brez ugovarjanja prišel k vam takoj, ko sem bil poklican: sprašujem torej, zaradi kakšnega namena ste poslali pome?" 30Kornelij pa je rekel: "Pred štirimi dnevi sem se postil do te ure; in ob deveti uri sem v svoji hiši molil in glej, pred menoj je stal mož v svetlem oblačilu. 31In rekel: 'Kornelij, tvoja molitev je uslišana in tvoje miloščine so v spominu v Božjih očeh. 32* Pošlji torej v Jopo in pokliči sèm Simona, katerega vzdevek je Peter; nastanjen je ob morski obali, v hiši nekega strojarja Simona: ko pride, ti bo spregovoril.' 33Takoj sem torej poslal pote; in pravilno si storil, da si prišel. Sedaj smo torej mi vsi tukaj zbrani pred Bogom, da slišimo vse stvari, ki so ti naročene od Boga." 34 [] Tedaj je Peter odprl svoja usta in rekel: "Resnično dojemam, da se Bog ne ozira na osebe: 35temveč je v vsakem narodu z njim sprejet kdor se ga boji in dela pravično. 36Beseda, ki jo je Bog poslal Izraelovim otrokom in oznanjal mir po Jezusu Kristusu: (on je Gospod vsega), 37to besedo, pravim, vi poznate, ki je bila razglašena po vsej celotni Judeji in se pričela iz Galileje, po krstu, katerega je oznanjal Janez; 38kako je Bog s Svetim Duhom in z močjo mazilil Jezusa iz Nazareta: ki je hodil okoli, delal dobro in ozdravljal vse, ki so bili zatirani od hudiča; kajti Bog je bil z njim. 39In mi smo priče vseh teh stvari, ki jih je storil, tako v judovski deželi kakor v Jeruzalemu; katerega so usmrtili in obesili na križ: 40njega je Bog tretji dan dvignil in ga javno prikazal; 41ne vsemu ljudstvu, temveč od Boga vnaprej izbranim pričam, celó nam, ki smo z njim jedli in pili potem, ko je vstal od mrtvih. 42Naročil nam je naj oznanjamo ljudstvu in da pričujemo, da je on tisti, ki je bil od Boga določen, da bo Sodnik živih in mrtvih. 43 [] Njemu vsi preroki dajejo pričevanje, da bo po njegovem imenu, kdorkoli veruje vanj, prejel odpuščanje grehov." 44Medtem ko je Peter še govoril te besede, je Sveti Duh padel na vse te, ki so slišali besedo. 45In tisti iz obreze, ki so verovali, so bili osupli, kolikor jih je prišlo s Petrom, zato, ker je bil dar Svetega Duha izlit tudi na pogane. 46Kajti slišali so jih govoriti z jeziki in poveličevati Boga. Potem je Peter odgovoril: 47"Ali more kdorkoli prepovedati vodo, da ti, ki so prejeli Svetega Duha, ne bi bili krščeni enako kakor mi?" 48In naročil jim je, da jih krstijo v Gospodovem imenu. Potem so ga prosili, naj ostane nekaj dni.