1In jaz, bratje, ko sem prišel k vam, razodevajoč Božje pričevanje, [] nisem prišel z vzvišenostjo govora ali z modrostjo.
2Kajti sklenil sem ne vedeti med vami nobene stvari, razen Jezusa Kristusa in njega križanega.
3Z vami pa sem bil v slabosti in v strahu ter v mnogem trepetanju.
4Moj govor in moje oznanjevanje pa nista [] bila s prepričevalnimi besedami človeške modrosti, temveč v prikazu Duha in moči:
5da vaša vera ne bi stala na človeški modrosti, temveč na Božji moči.
6Čeprav govorimo modrost med temi, ki so popolni: vendar ne modrosti tega sveta, niti princev tega sveta, ki se izjalovi:
7temveč govorimo Božjo modrost v skrivnosti, celó prikrito modrost, katero je Bog pred svetom določil v našo slavo:
8katere nobeden izmed princev tega sveta ni spoznal: če bi jo spoznali, ne bi križali Gospoda slave.
9Toda kakor je pisano: [] 'Oko ni videlo, niti uho slišalo, niti ni vstopilo v človekovo srce, stvari, ki jih je Bog pripravil za tiste, ki ga ljubijo.'
10Toda Bog nam jih je razodel po svojem Duhu: kajti Duh preiskuje vse stvari, da, globoke Božje stvari.
11Kajti kateri človek ve stvari o človeku razen človekovega duha, ki je v njem? Točno tako Božje stvari ne pozna noben človek, razen Božjega Duha.
12* Torej nismo prejeli duha sveta, temveč duha, ki je od Boga; da bi lahko spoznali stvari, ki so nam velikodušno dane od Boga.
13 [] O katerih stvareh tudi govorimo, ne z besedami, katere uči človeška modrost, temveč katere uči Sveti Duh; duhovne stvari pa primerjamo z duhovnimi.
14Toda neprerojen človek ne sprejema stvari od Božjega Duha: kajti te so mu nespametnost: niti jih ne more razpoznati, ker se spoznavajo duhovno.
15 [] Toda kdor je duhoven, presoja vse stvari, čeprav on sam ni sojen od nobenega človeka.
16 [] Kajti kdo je spoznal Gospodov um, da bi ga lahko poučil? Toda mi imamo Kristusov um.