1In jaz, bratje, ko sem prišel k vam, razodevajoč Božje pričevanje, [] nisem prišel z vzvišenostjo govora ali z modrostjo. 2Kajti sklenil sem ne vedeti med vami nobene stvari, razen Jezusa Kristusa in njega križanega. 3Z vami pa sem bil v slabosti in v strahu ter v mnogem trepetanju. 4Moj govor in moje oznanjevanje pa nista [] bila s prepričevalnimi besedami človeške modrosti, temveč v prikazu Duha in moči: 5da vaša vera ne bi stala na človeški modrosti, temveč na Božji moči. 6Čeprav govorimo modrost med temi, ki so popolni: vendar ne modrosti tega sveta, niti princev tega sveta, ki se izjalovi: 7temveč govorimo Božjo modrost v skrivnosti, celó prikrito modrost, katero je Bog pred svetom določil v našo slavo: 8katere nobeden izmed princev tega sveta ni spoznal: če bi jo spoznali, ne bi križali Gospoda slave. 9Toda kakor je pisano: [] 'Oko ni videlo, niti uho slišalo, niti ni vstopilo v človekovo srce, stvari, ki jih je Bog pripravil za tiste, ki ga ljubijo.' 10Toda Bog nam jih je razodel po svojem Duhu: kajti Duh preiskuje vse stvari, da, globoke Božje stvari. 11Kajti kateri človek ve stvari o človeku razen človekovega duha, ki je v njem? Točno tako Božje stvari ne pozna noben človek, razen Božjega Duha. 12* Torej nismo prejeli duha sveta, temveč duha, ki je od Boga; da bi lahko spoznali stvari, ki so nam velikodušno dane od Boga. 13 [] O katerih stvareh tudi govorimo, ne z besedami, katere uči človeška modrost, temveč katere uči Sveti Duh; duhovne stvari pa primerjamo z duhovnimi. 14Toda neprerojen človek ne sprejema stvari od Božjega Duha: kajti te so mu nespametnost: niti jih ne more razpoznati, ker se spoznavajo duhovno. 15 [] Toda kdor je duhoven, presoja vse stvari, čeprav on sam ni sojen od nobenega človeka. 16 [] Kajti kdo je spoznal Gospodov um, da bi ga lahko poučil? Toda mi imamo Kristusov um.