1Poleg tega, bratje, vam razodevam evangelij, ki sem vam ga oznanil, ki ste ga tudi sprejeli in v katerem stojite; 2po katerem ste tudi rešeni, če obdržite v spominu kar sem vam oznanil, razen če ste zaman verovali. 3Kajti predvsem sem vam izročil to, kar sem tudi sam prejel, kako je ta Kristus umrl za naše grehe, glede na pisma; 4in da je bil pokopan in da je tretji dan ponovno vstal, glede na pisma: 5in da ga je videl Kefa, nató dvanajsteri: 6potem ga je hkrati videlo več kot petsto bratov; od katerih jih je večji del ostal do sedaj, toda nekateri so zaspali. 7Nató ga je videl Jakob; potem vsi apostoli. 8Zadnji od vseh pa sem ga videl tudi jaz, kakor nekdo rojen izven pravšnjega časa. 9Kajti jaz sem najmanjši izmed apostolov, ki nisem primeren, da sem imenovan apostol, ker sem preganjal Božjo cerkev. 10Toda po Božji milosti sem kar sem: in njegova milost, ki mi je bila dana, ni bila zaman; temveč sem se trudil bolj obilno kakor vsi oni: vendar ne jaz, temveč Božja milost, ki je bila z menoj. 11Torej bodisi sem bil jaz ali oni, takó oznanjamo in takó ste verovali. 12Torej če se oznanja Kristusa, ki je vstal od mrtvih, kako nekateri izmed vas pravite, da ni vstajenja od mrtvih? 13Toda če ni bilo vstajenja od mrtvih, potem Kristus ni obujen: 14če pa Kristus ni bil obujen, potem je naše oznanjevanje prazno in je tudi vaša vera prazna. 15Da in spoznani smo [za] krive Božje priče; ker smo pričevali o Bogu, ki je dvignil Kristusa: katerega ni dvignil, če je tako, da mrtvi ne vstajajo. 16Kajti če mrtvi ne vstajajo, potem Kristus ni dvignjen: 17če pa Kristus ni bil obujen, je vaša vera prazna; še vedno ste v svojih grehih. 18Tedaj so propadli tudi tisti, ki so zaspali v Kristusu. 19Če imamo samo v tem življenju upanje v Kristusa, smo od vseh ljudi najbolj nesrečni. 20Toda sedaj je Kristus obujen od mrtvih in postal prvenec teh, ki so zaspali. 21Kajti odkar je po človeku prišla smrt, je po človeku prišlo tudi vstajenje od mrtvih. 22Kajti kakor v Adamu vsi umirajo, bodo točno tako v Kristusu vsi oživljeni. 23Toda vsak po svojem lastnem redu: prvenec Kristus; zatem tisti, ki so Kristusovi, ob njegovem prihodu. 24Potem prihaja konec, ko bo kraljestvo izročil Bogu, celó Očetu; ko bo odstranil vsako vladavino in vsako oblast ter moč. 25Kajti on mora kraljevati, dokler ne položi vseh sovražnikov pod svoja stopala. 26Zadnji sovražnik, ki bo uničen, je smrt. 27Kajti vse stvari je položil pod svoja stopala. Toda ko pravi, vse stvari so položene pod njega, je to očitno, da je tisti, ki je vse stvari dal pod njega, izvzet. 28Ko pa mu bodo vse stvari podjarmljene, potem bo tudi Sin sebe podvrgel njemu, ki je vse stvari položil pod njega, da bo lahko Bog vse v vsem. 29Sicer kaj bodo storili tisti, ki se krščujejo za mrtve, če mrtvi sploh ne vstanejo? Zakaj so bili potem krščeni za mrtve? 30In čemu mi vsako uro stojimo v nevarnosti? 31Izjavljam po svojem veselju, ki ga imam v Kristusu Jezusu, našem Gospodu: "Vsak dan umiram." 32Če sem se v Efezu po človeško boril z zvermi, kaj mi koristi, če mrtvi ne vstanejo? Jejmo in pijmo; kajti jutri umremo. 33Ne bodite zavedeni: zli pogovori pokvarijo dobre manire. 34Zbudite se k pravičnosti in ne grešite: kajti nekateri nimajo Božjega spoznanja: to vam govorim v vašo sramoto. 35Toda nekateri ljudje bodo rekli: "Kako so mrtvi dvignjeni? In s kakšnim telesom pridejo?" 36Ti bedak, to kar ti seješ, ne oživi, razen če ne umre: 37in to, kar ti seješ, ne seješ to telo, ki bo, temveč golo zrno, to je lahko pšenica ali neko drugo zrno: 38toda Bog mu daje telo, kakor mu ugaja in vsakemu semenu svoje lastno telo. 39Ni vse meso isto meso: ampak je ena vrsta mesa pri ljudeh, drugo meso živali, drugo pri ribah in drugo pri pticah. 40So tudi nebesna telesa in zemeljska telesa: toda slava nebesnih je ena, slava zemeljskih pa je druga. 41Ena je slava sonca in druga slava lune in druga slava zvezd: kajti ena zvezda se od druge zvezde razlikuje po slavi. 42Tako je tudi vstajenje od mrtvih. Sejano je v trohljivosti, dvignjeno je v netrohljivosti: 43sejano je v nečast: dvignjeno je v slavo: sejano je v slabosti; dvignjeno je v moči: 44* sejano je v naravno telo; dvignjeno je duhovno telo. Obstaja naravno telo in obstaja duhovno telo. 45In tako je pisano: 'Prvi človek Adam je postal živa duša;' zadnji Adam je postal oživljajoč duh. 46Čeprav ni bilo najprej to, kar je duhovno, temveč to, kar je naravno; in potem to, kar je duhovno. 47Prvi človek je iz zemlje, zemeljski: drugi človek je Gospod iz nebes. 48Kakršen je zemeljski, takšni so tudi tisti, ki so zemeljski: in kakršen je nebeški, takšni so tudi tisti, ki so nebeški. 49In kakor smo nosili zemeljsko podobo, bomo nosili tudi nebeško podobo. 50Torej povem to, bratje, da meso in kri ne moreta podedovati Božjega kraljestva; niti trohnenje ne podeduje netrohnenja. 51Glejte, pokažem vam skrivnost: "Ne bomo vsi zaspali, toda vsi bomo spremenjeni, 52v trenutku, kot bi trenil z očesom, ob zadnji trobenti: kajti trobenta bo zadonela in mrtvi bodo dvignjeni netrohneči, mi pa bomo spremenjeni. 53Kajti ta trohljivost si mora nadeti netrohljivost in to umrljivo si mora nadeti nesmrtnost. 54Torej ko si bo ta trohljivost nadela netrohljivost in si bo to umrljivo nadelo nesmrtnost, tedaj se bo izpolnila beseda, ki je zapisana: [] 'Smrt je požrta v zmagi. 55* Oh, smrt, kje je tvoje želo? Oh, grob, kje je tvoja zmaga?' 56Želo smrti je greh; moč greha pa je postava. 57Toda zahvaljen bodi Bog, ki nam daje zmago po našem Gospodu Jezusu Kristusu. 58Torej, moji ljubljeni bratje, bodite trdni, nepremakljivi, vedno obilni v Gospodovem delu, ker veste, da vaše delo v Gospodu ni zaman.