1Čeprav govorim s človeškimi in angelskimi jeziki, pa nimam dobrodelnosti [ali sosedske ljubezni], sem postal kakor brneč bron ali zveneča cimbala. 2In čeprav imam dar preroštva in razumem vse skrivnosti in vsa spoznanja; in čeprav imam vso vero, tako da lahko premikam gore, pa nimam dobrodelnosti [ali sosedske ljubezni], nisem nič. 3In čeprav podarim vse svoje dobrine, da nahranim revne in čeprav izročim svoje telo, da bi izgorelo, nimam pa dobrodelnosti [ali sosedske ljubezni], mi to nič ne koristi. 4Sosedska ljubezen [ali dobrodelnost] dolgo prenaša in je prijazna; dobrodelnost [ali sosedska ljubezen] ni nevoščljiva; sosedska ljubezen [ali dobrodelnost] sebe ne povzdiguje, ni napihnjena, 5se ne ponaša nespodobno, ne išče svojega lastnega, ni lahko izzvana, ne misli zlega; 6ne razveseljuje se v krivičnosti, temveč se razveseljuje v resnici; 7prenese vse stvari, veruje vsem stvarem, upa [v] vse stvari, vzdrži vse stvari. 8Sosedska ljubezen [ali dobrodelnost] nikoli ne izneveri: toda če bodo preroštva, bodo prenehala; če bodo jeziki, bodo prenehali; če bo spoznanje, bo to izginilo proč. 9Kajti spoznavamo deloma in prerokujemo deloma. 10Toda ko pride to, kar je popolno, potem bo to, kar je deloma, odpravljeno. 11Ko sem bil otrok, sem govoril kakor otrok, razumel kakor otrok, mislil kakor otrok: toda ko sem postal mož, sem otročje stvari dal stran. 12Kajti sedaj vidimo skozi steklo, temno; toda potem iz oči v oči: sedaj spoznavam deloma; toda potem bom spoznal enako, kakor sem bil tudi spoznan. 13In sedaj ostaja vera, upanje, dobrodelnost [ali sosedska ljubezen], to troje; toda največja od teh je dobrodelnost [ali sosedska ljubezen].