1Poleg tega bratje, nočem, da bi bili vi nepoučeni, kako da so bili vsi naši očetje pod oblakom in so vsi šli skozi morje; 2v oblaku in v morju pa so bili vsi krščeni v Mojzesa; 3in vsi so jedli isto duhovno jed; 4in vsi so pili isto duhovno pijačo: kajti pili so iz te duhovne Skale, ki jih je spremljala: in ta Skala je bil Kristus. 5Toda z mnogimi izmed njih Bog ni bil zelo zadovoljen: zato so bili zrušeni v divjini. 6Torej te stvari so bile naši zgledi, z namenom, da ne bi hlepeli po zlih stvareh, kakor so tudi oni hlepeli. 7Niti ne bodite malikovalci, kakor so bili nekateri izmed njih; kakor je pisano: [] 'Ljudstvo se je usedlo, da jedo in pijejo in vstalo, da se zabavajo.' 8Niti ne zagrešimo prešuštvovanja, kakor so storili nekateri izmed njih in [jih] je v enem dnevu [] padlo triindvajset tisoč. 9Niti ne skušajmo Kristusa, kakor so skušali tudi nekateri izmed njih, [] pa so bili pokončani od kač. 10Niti ne godrnjajte, kakor so tudi nekateri izmed njih godrnjali, pa so bili [] pokončani od uničevalca. 11Torej vse te stvari so se jim zgodile za zglede: napisane pa so v svarilo nam, nad katere so prišli konci sveta. 12Zato naj tisti, ki misli, da stoji, pazi, da ne pade. 13Nobene preizkušnje niste prestali razen takšne, ki je človeku običajna: toda Bog je zvest, ki ne bo dovolil, da bi bili preizkušani nad tem, kar ste zmožni; toda s preizkušnjo bo prav tako pripravil pot za pobeg, da jo boste lahko prestali. 14Moji srčno ljubljeni, bežite torej od malikovanja. 15Govorim kot modrim možem; presodite, kaj govorim. 16Ali ni čaša blagoslova, ki jo blagoslavljamo, skupnost Jezusove krvi? Ali ni kruh, ki ga lomimo, skupnost Kristusovega telesa? 17Kajti mi, ki nas je mnogo, smo en kruh in eno telo; ker smo vsi udeleženci tega enega kruha. 18Glejte Izrael po mesu: ali niso tisti, ki jedo od daritev, udeleženci oltarja? 19Kaj [naj] potem rečem? Da je malik kaj ali je to, kar je darovano v daritev malikom kaj? 20Temveč pravim, da stvari, ki jih pogani [] darujejo, darujejo hudičem, ne pa Bogu: ne želim pa, da bi se vi družili s hudiči. 21Ne morete piti Gospodove čaše in čaše hudičev: ne morete biti udeleženci Gospodove mize in mize hudičev. 22Ali Gospoda dražimo do ljubosumnosti? Ali smo močnejši od njega? 23Dovoljene so mi vse stvari, toda vse stvari niso koristne: dovoljene so mi vse stvari, toda vse stvari ne izgrajujejo. 24Naj noben človek ne išče svojega lastnega, temveč vsak srečo drugega. 25Karkoli se prodaja v mesnicah, to jejte, ne postavljajoč nobenih vprašanj glede vesti: 26kajti [] Gospodova je zemlja in njena polnost. 27Če vas kdorkoli od teh, ki ne veruje, povabi na pojedino in ste pripravljeni, da greste; jejte karkoli je postavljeno pred vas, ne sprašujte pa se nobenih vprašanj glede vesti. 28Toda če vam katerikoli človek reče: "To je darovano v žrtev malikom," ne jejte zaradi njega, ki je to pokazal in zaradi vesti: [] kajti Gospodova je zemlja in njena polnost: 29vesti pravim, ne tvoje lastne, temveč od drugega: kajti zakaj je moja svoboda sojena od vesti drugega človeka? 30Kajti če sem udeleženec po milosti, zakaj sem obrekovan zaradi tega, za kar se zahvaljujem? 31Če torej jeste ali pijete ali delate karkoli, vse to delajte v Božjo slavo. 32Ne dajte nobene spotike, niti Judom, niti poganom, niti Božji cerkvi: 33tako kakor jaz v vseh stvareh ugajam vsem ljudem in ne iščem svoje lastne koristi, temveč korist mnogih, da bodo oni lahko rešeni.