1Spomni jih, naj bodo podrejeni kneževinam in močem, da ubogajo oblastnike, da so pripravljeni za vsako dobro delo, 2da o nobenem človeku ne govorijo hudobno, da niso prepirljivci, temveč blagi in izkazujejo vso krotkost do vseh ljudi. 3Kajti tudi mi sami smo bili včasih nespametni, neposlušni, zavedeni in [smo] služili številnim poželenjem ter užitkom in živeli v zlobnosti ter nevoščljivosti, osovraženi in sovražili drug drugega. 4Toda potem se je do človeka prikazala prijaznost in ljubezen Boga, našega Odrešenika, 5ne z deli pravičnosti, katere smo storili, temveč nas je rešil glede na njegovo usmiljenje, s kopeljo prerojenja in obnovitve Svetega Duha; 6katerega je po Jezusu Kristusu, našem Odrešeniku, obilno razlil na nas; 7da naj bi opravičeni po njegovi milosti postali dediči glede na upanje večnega življenja. 8To je zvest govor in te stvari hočem, da nenehno izjavljaš, da bodo tisti, ki verujejo v Boga, lahko pazljivi, da skrbijo za dobra dela. Te stvari so dobre in koristne vsem ljudem. 9Toda izogibaj se nespametnih razprav in rodovnikom in sporom ter pričkanjem glede postave; kajti te so nekoristne in prazne. 10Človeka, ki je krivoverec, po prvem in drugem svarilu zavrni; 11ker veš, da kdor je takšen, je spodkopan in greši in sam od sebe obsojen. 12Ko bom k tebi poslal Artemája ali Tihika, bodi marljiv, da prideš k meni v Nikópolo: kajti sklenil sem, da tam prezimim. 13Zenája, izvedenca v postavi in Apola marljivo pospremi na njuno pot, da jima ne bo ničesar manjkalo. 14In naj se tudi naši naučijo, da skrbijo za dobra dela potrebnim pomoči, da ne bodo brez sadu. 15Pozdravljajo te vsi, ki so z menoj. Pozdravi tiste, ki nas ljubijo v veri. Milost bodi z vami vsemi. Amen. To je bilo napisano Titu, prvemu posvečenemu duhovnemu nadzorniku cerkve Krečanov, iz Nikópole v Makedoniji.