1Oh, da bi bil kakor moj brat, ki je sesal prsi moje matere! Ko bi te našla zunaj, bi te poljubila; da, ne bi bila prezirana. 2Vodila bi te in te privedla v hišo moje matere, ki bi me poučila: povzročila bi ti, da piješ dišeč vinski sok mojih granatnih jabolk. 3 Njegova leva roka bi bila pod mojo glavo in njegova desnica bi me objela. 4 Naročam vam, oh hčere jeruzalemske, da ne podnetite, niti ne zbudite moje ljubezni, dokler mu ugaja. 5 Kdo je ta, ki prihaja iz divjine, naslonjena na svojega ljubljenega? Dvignil sem te pod jablano: tam te je rodila tvoja mati: tam te je rodila, ki te je nosila. 6* Postavi me kakor pečat na svoje srce, kakor pečat na svoj laket: kajti ljubezen je močna kakor smrt; ljubosumje je kruto kakor grob: njegovi ogorki so ognjeno oglje, ki ima najbolj silovit plamen. 7Mnogo vodá ne more pogasiti ljubezni, niti je poplave ne morejo potopiti: če bi človek vse imetje svoje hiše dal za ljubezen, bi bil popolnoma zaničevan. 8Mi imamo majhno sestro in ona nima prsi: kaj bomo storili za našo sestro na dan, ko jo bodo snubili? 9Če bo zid, bomo na njej zgradili srebrno palačo; in če bo duri, jo bomo obdali s cedrovimi deskami. 10Jaz sem zid in moje prsi kakor stolpa: potem sem bila v njegovih očeh kakor nekdo, ki je našel naklonjenost. 11Salomon je imel vinograd v Báal Hamónu; vinograd je dal v najem čuvajem; vsak naj bi za njegov sad prinesel tisoč koščkov srebra. 12Moj vinograd, ki je moj, je pred menoj: ti, oh Salomon, moraš imeti tisoč, tisti, ki varujejo njegov sad, pa dvesto. 13Ti, ki prebivaš v vrtovih, družabniki prisluhnejo tvojemu glasu: pripravi me, da ga slišim. 14Podvizaj se, moj ljubljeni in bodi podoben srni ali mlademu jelenu na gorah dišav.