1Ali ne veste, bratje (kajti govorim tem, ki poznajo postavo), kako da ima postava oblast nad človekom dokler on živi? 2Kajti ženska, ki ima soproga, je po postavi vezana k svojemu soprogu dokler on živi; toda če soprog umre, je odvezana od postave svojega soproga. 3Če bo poročena k drugemu moškemu, medtem ko njen soprog živi, bo zaradi tega imenovana zakonolomka: toda če je njen soprog mrtev, je osvobojena te postave; tako da ni zakonolomka, čeprav je poročena k drugemu moškemu. 4Zatorej, moji bratje, ste tudi vi po Kristusovem telesu postali mrtvi postavi; da bi se poročili k drugemu, celó k njemu, ki je dvignjen od mrtvih, da naj bi obrodili sad za Boga. 5Kajti ko smo bili v mesu, so v naših udih delovale spodbude grehov, ki so bili po postavi, da obrodijo sad za smrt. 6Toda sedaj smo rešeni pred postavo, da postanemo mrtvi v čemer smo bili držani; da naj bi služili v novosti duha, ne pa v starosti črke. 7Kaj bomo torej rekli? Ali je postava greh? Bog ne daj. Ne, nisem spoznal greha, razen po postavi: kajti ne bi spoznal poželenja, razen če je postava rekla: 'Ti ne boš požêlel.' 8Toda greh, ki po zapovedi jemlje priložnost, je v meni oblikoval vse vrste poželjivosti. Kajti brez postave je bil greh mrtev. 9Kajti nekoč sem bil živ brez postave: toda ko je prišla zapoved, je greh oživel, jaz pa sem umrl. 10In zapoved, ki je bila določena za življenje, sem spoznal, da je v smrt. 11Kajti greh, ki jemlje priložnost po zapovedi, me je zavedel in me po njej usmrtil. 12Torej je postava svéta in zapoved svéta in pravična ter dobra. 13Mi je potem to, kar je dobro, storilo smrt? Bog ne daj. Toda greh, da bi se mogoče lahko pokazal greh, dela, s tem kar je dobro, v meni smrt; ta greh utegne postati prek zapovedi silno grešen. 14Kajti mi vemo, da je postava duhovna: toda jaz sem mesen, prodan pod greh. 15Kajti to, kar delam, ne odobravam: kajti kar hočem, tega ne delam; toda počenjam to, kar sovražim. 16Če torej počenjam to, kar nočem, soglašam k postavi, da je dobra. 17Torej potem nisem več jaz, ki to počnem, temveč greh, ki prebiva v meni. 18Kajti vem, da v meni (to je v mojem mesu) ne prebiva nobena dobra stvar: kajti hoteti je z menoj pri roki; toda ne spoznam tega kako izvesti to, kar je dobro. 19Kajti dobro, ki ga hočem, ne delam: temveč zlo, ki ga nočem, to delam. 20Torej če delam to, kar nočem, to nisem več jaz, ki to delam, temveč greh, ki prebiva v meni. 21Odkril sem torej postavo, da ko sem hotel delati dobro, je z menoj pri roki zlo. 22Kajti po notranjem človeku se veselim v Božji postavi: 23toda v svojih udih vidim drugo postavo, ki se bori proti postavi mojega uma in me prinaša v sužnost postavi greha, ki je v mojih udih. 24Oh, pomilovanja vreden človek sem! Kdo me bo osvobodil iz telesa te smrti? 25Zahvaljujem se Bogu po Jezusu Kristusu, našem Gospodu. Tako potem z umom služim Božji postavi; toda z mesom postavi greha.