1Potem pravim: "Ali je Bog zavrgel svoje ljudstvo?" Bog ne daj. Kajti tudi sam sem Izraelec, iz Abrahamovega semena, iz Jakobovega rodu. 2Bog svojega ljudstva, katerega je vnaprej poznal, ni zavrgel. Ali ne veste kaj pravi pismo o Eliju? Kako je posredoval k Bogu zoper Izraela, rekoč: 3 'Gospod, pobili so tvoje preroke in spodkopali tvoje oltarje; in jaz sam sem ostal in strežejo po mojem življenju.' 4Toda kaj mu pravi Božji odgovor? 'Prihranil sem si sedem tisoč mož, ki niso upognili kolena k Báalovi podobi.' 5Celó tako je tudi v tem sedanjem času ostanek glede na milosten izbor. 6* Če pa je po milosti, potem to ni več iz del: sicer milost ni več milost. Toda če je iz del, potem to ni več milost: sicer delo ni več delo. 7Kaj torej? Kar si je Izrael prizadeval, tega ni dosegel; temveč je to dosegla izbira, ostali pa so bili zaslepljeni 8(glede na to, kakor je pisano: 'Bog jim je dal duha dremanja, oči, da ne bi videli, ušesa, da ne bi slišali'), do današnjega dne. 9In David pravi: 'Naj jim njihova miza postane zanka in past in kamen spotike in njihovo povračilo: 10 naj njihove oči postanejo zatemnjene, da ne bodo mogli videti in vedno upogni njihove hrbte.' 11Potem pravim: "Ali so se spotaknili, da bi padli?" Bog ne daj: temveč je po njihovem padcu rešitev duš toliko bolj prišla k poganom, da jih draži do ljubosumja. 12Če je torej njihov padec postal bogastvo sveta in njihovo zmanjševanje bogastvo poganov; koliko bolj njihova polnost? 13Kajti govorim vam, poganom, v kolikor sem apostol poganom, poveličujem svojo službo: 14če lahko na kakršenkoli način izzovem kosanje teh, ki so moje meso in lahko rešim nekatere izmed njih. 15Kajti če je odvračanje teh pobotanje sveta, kaj bo sprejemanje teh, če ne življenje od mrtvih? 16Kajti če je prvi sad svét, je svéta tudi gruda: in če je korenina svéta, so tudi mladike. 17Če pa so bile nekatere izmed mladik odlomljene in si bil ti, ki si divja oljka, vcepljen v sredo mednje in si z njimi udeležen korenine in mastnosti oljke; 18se ne bahaj zoper mladike. Toda če se bahaš, ne nosiš korenine ti, temveč korenina tebe. 19Rekel boš torej: "Mladike so bile odlomljene, da sem bil lahko vcepljen." 20Pravilno; ker so bile odlomljene zaradi nevere, ti pa stojiš iz vere. Ne bodi vzvišen, temveč se boj: 21kajti če Bog ni prizanesel naravnim mladikam, pazi da tudi tebi ne prizanese. 22Glej torej Božjo dobroto in strogost: na te, ki so padli, strogost; toda k tebi dobroto, če nadaljuješ v njegovi dobroti: sicer boš tudi ti odsekan. 23In tudi oni bodo vcepljeni, če ne bodo nenehno vztrajali v neveri: kajti Bog jih je zmožen ponovno vcepiti. 24Kajti če si bil odsekan z oljke, ki je po naravi divja in si bil vcepljen nasprotno naravi, na dobro oljko: koliko mnogo bolj bodo tisti, ki so naravne mladike, vcepljeni na svojo lastno oljko? 25Kajti nočem bratje, da bi bili nepoučeni o tej skrivnosti, da ne bi bili modri v svojih lastnih domišljavostih; ta slepota se je deloma zgodila Izraelu, dokler ne bo vstopila polnost poganov. 26In tako bodo rešeni vsi Izraelci: kakor je pisano: 'Iz Siona bo izšel Osvoboditelj in brezbožnost bo odvrnil od Jakoba: 27kajti to je moja zaveza njim, ko jim bom odvzel njihove grehe.' 28Kar zadeva evangelij, so zavoljo vas sovražniki: toda kar se tiče izbire, so ljubljeni zavoljo očetov. 29Kajti darovi in Božja poklicanost so brez obžalovanja. 30Kajti kakor v preteklih časih niste verovali Bogu, ste sedaj po njihovi neveri vendarle dosegli usmiljenje: 31točno tako tudi ti sedaj niso verovali, da po vašem usmiljenju tudi sami lahko dosežejo usmiljenje. 32Kajti Bog jih je vse zaprl v neveri, da bi se lahko vseh usmilil. 33Oh globina bogastev, tako Božje modrosti kakor Božjega spoznanja! Kako nedoumljive so njegove sodbe in njegove poti neodkrite! 34 Kajti kdo je spoznal Gospodovo mišljenje? Ali kdo je bil njegov svetovalec? 35Ali kdo mu je prvi dal in mu bo to ponovno poplačano? 36Kajti iz njega in po njem in k njemu so vse stvari: kateremu bodi slava na veke. Amen.