1Po teh stvareh pa sem zagledal štiri angele stati na štirih vogalih zemlje, ki so držali štiri vetrove zemlje, da veter ne bi pihal ne na zemljo, niti ne na morje, niti ne v nobeno drevo. 2Zagledal pa sem drugega angela dvigovati se od vzhoda, ki je imel pečat živega Boga: in z močnim glasom je zavpil štirim angelom, katerim je bilo dano, da škodujejo zemlji in morju, 3rekoč: "Ne škodujte zemlji, niti morju, niti drevesom, dokler ne zapečatimo služabnikov našega Boga na njihovih čelih." 4Slišal pa sem število teh, ki so bili zapečateni: in zapečatenih je bilo sto štiriinštirideset tisoč izmed vseh rodov Izraelovih otrok. 5Iz Judovega rodu je bilo zapečatenih dvanajst tisoč. Iz Rubenovega rodu je bilo zapečatenih dvanajst tisoč. Iz Gadovega rodu je bilo zapečatenih dvanajst tisoč. 6Iz Aserjevega rodu je bilo zapečatenih dvanajst tisoč. Iz Neftálijevega rodu je bilo zapečatenih dvanajst tisoč. Iz Manásejevega rodu je bilo zapečatenih dvanajst tisoč. 7Iz Simeonovega rodu je bilo zapečatenih dvanajst tisoč. Iz Levijevega rodu je bilo zapečatenih dvanajst tisoč. Iz Isahárjevega rodu je bilo zapečatenih dvanajst tisoč. 8Iz Zábulonovega rodu je bilo zapečatenih dvanajst tisoč. Iz Jožefovega rodu je bilo zapečatenih dvanajst tisoč. Iz Benjaminovega rodu je bilo zapečatenih dvanajst tisoč. 9* Potem sem pogledal in glej, velika množica, ki je noben človek ne bi mogel prešteti, izmed vseh narodov in sorodstev in ljudi in jezikov je stala pred prestolom in pred Jagnjetom, oblečena v bela svečana oblačila in [s] palmami v svojih rokah; 10in vpila je z močnim glasom, rekoč: "Rešitev duš našemu Bogu, ki sedi na prestolu in Jagnjetu." 11In vsi angeli so stali naokrog prestola in okoli starešin in štirih živali, pred prestolom pa so padli na svoje obraze in oboževali Boga, 12* rekoč: "Amen: 'Blagoslov in slava in modrost in zahvaljevanje in čast in oblast ter moč bodi našemu Bogu na veke vekov. Amen.'" 13* Eden izmed starešin pa je odgovoril in mi rekel: "Kaj so ti, ki so oblečeni v bela svečana oblačila? In od kod so prišli?" 14* Rekel pa sem mu: "Gospod, ti veš." In rekel mi je: "To so tisti, ki so prišli iz velike stiske in so oprali svoja svečana oblačila in jih pobelili v Jagnjetovi krvi. 15* Zato so pred Božjim prestolom in v njegovem templju mu služijo dan in noč: tisti pa, ki sedi na prestolu, bo prebival med njimi. 16 Ne bodo več lačni, niti ne več žejni; niti nanje ne bo svetilo sonce, niti nobena vročina. 17Kajti Jagnje, ki je v sredi prestola, jih bo hranilo in jih vodilo k živim studencem vodá, Bog pa bo obrisal vse solze z njihovih oči."