1Potem sem pogledal in glej, vrata na nebu so bila odprta: in prvi glas, ki sem ga zaslišal, je bil, kakor bi bil od trobente, govoreče z menoj; ki je rekel: "Pridi sèm gor in pokazal ti bom stvari, ki morajo biti odslej." 2In takoj sem bil v duhu: in glej, prestol je bil postavljen na nebu in nekdo je sedel na prestolu. 3Tisti pa, ki je sedel, je bil videti podoben kamnu jaspisu in sardiju: naokoli prestola pa je bila mavrica, na pogled podobna smaragdu. 4In naokoli prestola je bilo štiriindvajset prestolov: na prestolih pa sem videl sedeti štiriindvajset starešin, oblečenih v bela oblačila; na svojih glavah pa so imeli zlate krone. 5* Od prestola pa so izvirali bliski in grmenja ter glasovi: pred prestolom pa je bilo sedem gorečih ognjenih svetilk, ki so sedem Božjih Duhov. 6In pred prestolom je bilo stekleno morje, podobno kristalu: v sredini prestola in naokoli prestola pa so bile štiri živali, spredaj in zadaj polne oči. 7In prva žival je bila podobna levu in druga žival podobna teletu in tretja žival je imela obraz kakor človek, četrta žival pa je bila podobna letečemu orlu. 8In štiri živali so imele vsaka izmed njih okoli sebe po šest kril; znotraj pa so bile polne oči: in niso počivale dan in noč, rekoč: "Svet, svet, svet, Gospod Bog Vsemogočni, ki je bil in je in ki pride." 9In ko so te živali dale slavo in čast in zahvalo njemu, ki je sedel na prestolu, ki živi na veke vekov, 10je štiriindvajset starešin pokleknilo pred njim, ki je sedel na prestolu in oboževalo njega, ki živi na veke vekov in svoje krone vrglo pred prestol, rekoč: 11 "Vreden si, oh Gospod, da prejmeš slavo in čast ter moč: kajti ustvaril si vse stvari in zaradi tvojega zadovoljstva so in so bile ustvarjene."