1In videl sem novo nebo in novo zemljo: kajti prvo nebo in prva zemlja sta prešla; in ni bilo več morja. 2Jaz, Janez, pa sem videl sveto mesto, novi Jeruzalem, prihajati z neba od Boga, pripravljeno kakor je nevesta okrašena za svojega soproga. 3In zaslišal sem močan glas z neba, rekoč: "Glej, Božji tempelj je z ljudmi in prebival bo z njimi in oni bodo njegovo ljudstvo in sam Bog bo z njimi in bo njihov Bog. 4 Bog pa bo obrisal vse solze z njihovih oči; in ne bo več smrti, niti bridkosti, niti jokanja, niti ne bo več nobene bolečine: kajti prejšnje stvari so minile." 5In tisti, ki je sedel na prestolu, je rekel: "Poglej, vse stvari delam nove." In rekel mi je: "Zapiši: kajti te besede so resnične in zanesljive." 6In rekel mi je: "Končano je. Jaz sem Alfa in Omega, začetek in konec. Temu, ki je žejen, bom zastonj dal iz studenca vode življenja. 7Kdor premaga, bo podedoval vse stvari; in jaz bom njegov Bog, on pa bo moj sin. 8Toda strahopetci in neverniki in gnusneži in morilci in vlačugarji in čarovniki in malikovalci in vsi lažnivci bodo imeli svoj delež v jezeru, ki gori z ognjem in žveplom: kar je druga smrt." 9K meni pa je prišel eden izmed sedmih angelov, ki so imeli sedem stekleničk, polnih sedmih zadnjih nadlog in govoril z menoj, rekoč: "Pridi sèm, pokazal ti bom nevesto, Jagnjetovo ženo." 10In v duhu me je odvedel proč k veliki in visoki gori ter mi pokazal veliko mesto, sveti Jeruzalem, ki se je od Boga spuščal z neba, 11ki je imel Božjo slavo: in njegova svetloba je bila podobna najdragocenejšemu kamnu, celó podobna kamnu jaspisu, čistemu kakor kristal; 12in imelo je veliko in visoko obzidje in dvanajst vrat in ob vratih dvanajst angelov in na njih so bila napisana imena, ki so imena dvanajsterih rodov Izraelovih otrok: 13na vzhodu troje vrat; na severu troje vrat; na jugu troje vrat; in na zahodu troje vrat. 14Obzidje mesta pa je imelo dvanajst temeljev in na njih imena dvanajsterih Jagnjetovih apostolov. 15Tisti pa, ki je govoril z menoj, je imel zlat trst, da izmeri mesto in njegova vrata in njegovo obzidje. 16In mesto leži štirioglato in dolžina je tako velika kakor širina: in s trstom je izmeril mesto, dvanajst tisoč dolžin brazd. Njegova dolžina in širina in višina so enake. 17In izmeril je njegovo obzidje, sto štiriinštirideset komolcev, glede na človeško mero, to je, od angela. 18Obzidje pa je bilo zgrajeno iz jaspisa: in mesto je bilo čisto zlato, podobno čistemu steklu. 19Temelji mestnega obzidja pa so bili okrašeni z vsemi vrstami dragocenih kamnov. Prvi temelj je bil jaspis; drugi safir; tretji halkedon; četrti smaragd; 20peti sardoniks; šesti sardij; sedmi hrizolit; osmi beril; deveti topaz; deseti hrizopraz; enajsti hijacint; dvanajsti ametist. 21In dvanajst vrat je bilo dvanajst biserov; vsaka posamezna vrata so bila iz enega bisera: ulica mesta pa je bila čisto zlato, kakor bi bilo prosojno steklo. 22V njem pa nisem videl templja: kajti njegov tempelj sta Gospod Bog Vsemogočni in Jagnje. 23In mesto ni potrebovalo sonca, niti lune, da bi sijalo nanj: kajti razsvetljevala ga je Božja slava in Jagnje je njegova svetloba. 24* In narodi teh, ki so rešeni, bodo hodili v njegovi svetlobi: in kralji zemlje vanj prinesejo svojo slavo in čast. 25 Njegova vrata pa se podnevi sploh ne bodo zaprla: kajti tam ne bo noči. 26In vanj bodo prinesli slavo in čast narodov. 27In tja nikakor ne bo stopilo karkoli, kar omadežuje, niti karkoli dela ogabnosti ali dela laž: temveč tisti, ki so zapisani v Jagnjetovi knjigi življenja.