1In iz templja sem zaslišal močan glas, ki je sedmim angelom rekel: "Pojdite po svojih poteh in na zemljo izlijte stekleničke Božjega besa." 2In odšel je prvi in svojo stekleničko izlil na zemljo; in na ljudi, ki so imeli znamenje zvernika in na tiste, ki so oboževali njegovo podobo, je padlo ogabno in hudo vnetje. 3In drugi angel je svojo stekleničko izlil na morje; in postalo je kakor kri mrtvega človeka: in vsaka živa duša v morju je umrla. 4In tretji angel je svojo stekleničko izlil na reke in studence vodá; in postale so kri. 5Slišal pa sem reči angela vodá: "Ti si pravičen, oh Gospod, ki si in si bil in boš, ker si tako sodil. 6Kajti prelili so kri svetih in prerokov in dal si jim piti kri; kajti vredni so." 7In od oltarja sem nekoga slišal reči: "Točno tako, Gospod Bog Vsemogočni, resnične in pravične so tvoje sodbe." 8In četrti angel je svojo stekleničko izlil na sonce; in dana mu je bila oblast, da je z ognjem žgal ljudi. 9In ljudje so bili žgani z veliko vročino in preklinjali so ime Boga, ki ima oblast nad temi nadlogami: pa se niso pokesali, da bi mu dali slavo. 10In peti angel je svojo stekleničko izlil na zvernikov prestol; in njegovo kraljestvo je bilo polno teme; in zaradi bolečine so si grizli svoje jezike 11in zaradi svojih bolečin in svojih vnetij so preklinjali Boga nebes in se niso pokesali od svojih dejanj. 12In šesti angel je svojo stekleničko izlil na veliko reko Evfrat; njena voda se je posušila, da bi se lahko pripravila pot kraljem z vzhoda. 13In videl sem iz ust zmaja in iz ust zvernika ter iz ust lažnega preroka priti tri nečiste duhove, podobne žabam. 14Kajti to so duhovi hudičev, ki delajo čudeže, ki gredo do kraljev zemlje in celotnega sveta, da jih zberejo na bitko vélikega dne Boga Vsemogočnega. 15 "Glej, pridem kakor tat. Blagoslovljen je kdor straži in obdrži svoje obleke, da ne bi hodil nag in bi videli njegovo sramoto." 16In zbral jih je skupaj na kraju, v hebrejskem jeziku imenovanem Harmagedón. 17In sedmi angel je svojo čašo izlil v zrak; in iz nebeškega templja je prišel od prestola močan glas, rekoč: "Narejeno je." 18Bili pa so glasovi in gromi in bliski; in bil je velik potres, kakršnega še ni bilo, odkar so bili na zemlji ljudje, tako mogočen potres in tako velik. 19In veliko mesto je bilo razdeljeno na tri dele in mesta narodov so se podrla: in vélika [metropola] Babilon je prišla v spomin pred Boga, da ji da čašo vina krutosti njegovega besa. 20In vsak otok je zbežal proč in gorá ni bilo najti. 21In z neba je padala na ljudi velika toča, vsak kamen težak okoli talent: in ljudje so zaradi nadloge toče preklinjali Boga; kajti ta nadloga je bila silno velika.