1* In pogledal sem in glej, Jagnje je stalo na gori Sion in z njim sto štiriinštirideset tisoč [tistih], ki so imeli na svojih čelih napisano ime njihovega Očeta. 2In zaslišal sem glas z neba, kakor glas mnogih vodá in kakor glas velikega groma: in slišal sem glas harfistov igrati s svojimi harfami: 3pred prestolom in pred štirimi živalmi in starešinami pa so peli, kakor bi bila nova pesem: noben človek pa se ni mogel naučiti te pesmi razen sto štiriinštiridesetih tisočev, ki so bili odkupljeni z zemlje. 4To so tisti, ki se niso omadeževali z ženskami; kajti deviški so. To so tisti, ki sledijo Jagnjetu, kamorkoli gre. Ti so bili odkupljeni izmed ljudi, so prvi sadovi Bogu in Jagnjetu. 5* V njihovih ustih pa ni bilo najti zvijače: kajti pred Božjim prestolom so brez krivde. 6In videl sem drugega angela leteti po sredi neba, ki je imel oznaniti večen evangelij tem, ki prebivajo na zemlji in vsakemu narodu, sorodstvu, jeziku in ljudstvu, 7govoreč z močnim glasom: "Bojte se Boga in dajte mu slavo; kajti prišla je ura njegove sodbe: in obožujte njega, ki je naredil nebo in zemljo in morje ter studence vodá." 8Sledil pa je še en angel, govoreč: "[Metropola] Babilon je padla, padla je, ta velika metropola, zato ker je vse narode prisilila piti od vina besa svojega prešuštvovanja." 9Tema pa je sledil še tretji angel, govoreč z močnim glasom: "Če katerikoli človek obožuje zvernika in njegovo podobo ter na svoje čelo ali na svojo roko sprejme njegovo znamenje, 10* ta isti bo pil od vina Božjega besa, ki je bil brez mešanja izlit v čašo njegovega ogorčenja; v prisotnosti svetih angelov in v Jagnjetovi prisotnosti pa bo mučen z ognjem in žveplom: 11in dim njihovega mučenja se vzpenja na veke vekov: in ne podnevi, ne ponoči nima počitka kdor obožuje zvernika ter njegovo podobo in kdorkoli sprejme znamenje njegovega imena. 12Tukaj je potrpežljivost svetih: tukaj so tisti, ki se držijo Božjih zapovedi in Jezusove vere. 13Zaslišal pa sem glas z neba, ki mi je rekel: "Zapiši: 'Blagoslovljeni so mrtvi, ki odslej umrejo v Gospodu:' 'Da,' govori Duh, 'da se lahko odpočijejo od svojih naporov; in njihova dela jim sledijo.'" 14In pogledal sem ter zagledal bel oblak in na oblaku sedeti nekoga, podobnega Sinu človekovemu, ki ima na svoji glavi zlato krono in v svoji roki oster srp. 15Iz templja pa je prišel drug angel in njemu, ki je sedel na oblaku, je z močnim glasom zavpil: "Zamahni s svojim srpom in požanji: kajti zate je prišel čas, da požanješ; kajti žetev zemlje je dozorela." 16Tisti pa, ki je sedèl na oblaku, je zamahnil s svojim srpom po zemlji; in zemlja je bila požeta. 17In drug angel je prišel iz templja, ki je na nebu, ki je tudi imel oster srp. 18Drug angel pa je prišel od oltarja, ki je imel oblast nad ognjem; in z močnim krikom je zavpil njemu, ki je imel oster srp, rekoč: "Zamahni s svojim ostrim srpom in zberi zemeljske trtne grozde; kajti njeno grozdje je popolnoma dozorelo." 19In angel je s svojim srpom zamahnil po zemlji in zbral vino zemlje in ga vrgel v veliko vinsko stiskalnico Božjega besa. 20Vinska stiskalnica pa je bila pohojana zunaj mesta in iz vinske stiskalnice je prišla kri, celó konjem do uzd, tisoč in šeststo dolžin brazd daleč.