1Na nebu pa se je prikazalo veliko znamenje; ženska oblečena s soncem in luna pod njenimi nogami in krona z dvanajstimi zvezdami na njeni glavi: 2in ona, ki je bila z otrokom, je vpila v porodnih mukah in bolečinah, da bi rodila. 3Na nebu pa se je prikazalo drugo znamenje; in glej, velik rdeč zmaj, ki je imel sedem glav in deset rogov ter na njegovih glavah sedem kron. 4In njegov rep je potegnil z neba tretjino zvezd ter jih vrgel na zemljo; in zmaj je stal pred žensko, ki je bila pripravljena, da rodi, da bi požrl njenega otroka takoj, ko bi se rodil. 5Rodila pa je moško dete, ki je bil [namenjen], da vsem narodom vlada z železno palico; in njen otrok je bil odnešen k Bogu in k njegovemu prestolu. 6Ženska pa je pobegnila v divjino, kjer je imela prostor, pripravljen od Boga, da naj bi jo tam hranili tisoč dvesto in šestdeset dni. 7In bila je vojna v nebesih: Mihael in njegovi angeli so se bojevali proti zmaju; in zmaj se je bojeval ter njegovi angeli, 8pa niso prevladali; niti se na nebu zanje ni več našlo prostora. 9In veliki zmaj je bil vržen ven, ta stara kača, imenovana hudič in Satan, ki zavaja ves svet; izgnan je bil na zemljo in njegovi angeli so bili izgnani z njim. 10Na nebu pa sem zaslišal močan glas, rekoč: "Sedaj je prišla rešitev duš in moč in kraljestvo našega Boga in oblast njegovega Kristusa: kajti vržen je obtoževalec naših bratov, ki jih je dan in noč obtoževal pred našim Bogom." 11Oni pa so ga premagali s krvjo Jagnjeta in z besedo svojega pričevanja; in svojih življenj niso ljubili do smrti. 12Zato se veselite, ve nebesa in vi, ki prebivate v njih. Gorje prebivalcem zemlje in morja! Kajti hudič je prišel dol k vam, zelo ogorčen, ker ve, da ima le malo časa. 13Ko pa je zmaj videl, da je bil vržen na zemljo, je preganjal žensko, ki je rodila moško dete. 14Ženski pa sta bili dani dve krili velikega orla, da lahko odleti v divjino, na njen kraj, kjer je bila hranjena čas in čase in polovico časa, proč od obraza kače. 15Kača pa je iz svojih ust vrgla za žensko vodo, kot poplavo, da bi lahko povzročila, da jo poplava odnese. 16Zemlja pa je pomagala ženski in zemlja je odprla svoja usta ter požrla poplavo, ki jo je zmaj vrgel iz svojih ust. 17Zmaj pa je bil ogorčen proti ženski in odšel, da povzroči vojno proti preostanku njenega semena, ki se drži Božjih zapovedi in ima pričevanje Jezusa Kristusa.