1 Hvalil te bom, oh GOSPOD, z vsem svojim srcem; naznanil bom vsa tvoja čudovita dela.
2Vesel bom in se radoval v tebi: pel bom hvalo tvojemu imenu, oh ti Najvišji.
3Ko so moji sovražniki odbiti, bodo ob tvoji prisotnosti padli in umrli.
4Kajti ohranjal si mojo pravico in mojo pravdo; ti si posedèn na prestolu, pravično razsojaš.
5Oštel si pogane, uničil zlobne, njihovo ime si iztrebil na veke vekov.
6Oh ti sovražnik, uničenja so prišla k večnemu koncu: in uničil si mesta; njihov spomin je izginil z njimi.
7Toda GOSPOD bo ostal na veke: svoj prestol je pripravil za sodbo.
8In svet bo sodil v pravičnosti, ljudstvu bo sodbo razsojal v poštenju.
9 GOSPOD bo prav tako zatočišče za zatirane, zatočišče v časih stiske.
10In tisti, ki poznajo tvoje ime, bodo svoje trdno upanje položili vate, kajti ti, GOSPOD, nisi zapustil teh, ki te iščejo.
11Pojte hvalnice GOSPODU, ki prebiva na Sionu: med ljudstvom oznanjajte njegova dela.
12 Spominja se jih, ko zaslišuje zaradi krvi: kajti ne pozablja klica ponižnih.
13Usmili se me, oh GOSPOD; preudari mojo stisko, katero trpim od tistih, ki me sovražijo, ti, ki me povzdiguješ izpred vrat smrti:
14da bom pri vratih hčere sionske lahko naznanil vso tvojo hvalo: veselil se bom v tvoji rešitvi duše.
15 Pogani so se pogreznili v jamo, ki so jo naredili: v mrežo, ki so jo skrili, je ujeto njihovo lastno stopalo.
16GOSPOD je znan po sodbi, ki jo izvršuje: zlobni je ujet v dela svojih lastnih rok. Higajon.
17 * Zlobni bodo napoteni v pekel in vsi narodi, ki pozabljajo Boga.
18Kajti pomoči potreben ne bo vedno pozabljen: pričakovanje ubogega na veke ne bo izginilo.
19Vstani, oh GOSPOD; naj ne prevlada človek: naj bodo pogani sojeni v tvojem pogledu.
20Postavi jih v strah, oh GOSPOD, da bodo narodi lahko spoznali, da so sami zgolj ljudje.