1 Hvalil te bom, oh GOSPOD, z vsem svojim srcem; naznanil bom vsa tvoja čudovita dela. 2Vesel bom in se radoval v tebi: pel bom hvalo tvojemu imenu, oh ti Najvišji. 3Ko so moji sovražniki odbiti, bodo ob tvoji prisotnosti padli in umrli. 4Kajti ohranjal si mojo pravico in mojo pravdo; ti si posedèn na prestolu, pravično razsojaš. 5Oštel si pogane, uničil zlobne, njihovo ime si iztrebil na veke vekov. 6Oh ti sovražnik, uničenja so prišla k večnemu koncu: in uničil si mesta; njihov spomin je izginil z njimi. 7Toda GOSPOD bo ostal na veke: svoj prestol je pripravil za sodbo. 8In svet bo sodil v pravičnosti, ljudstvu bo sodbo razsojal v poštenju. 9 GOSPOD bo prav tako zatočišče za zatirane, zatočišče v časih stiske. 10In tisti, ki poznajo tvoje ime, bodo svoje trdno upanje položili vate, kajti ti, GOSPOD, nisi zapustil teh, ki te iščejo. 11Pojte hvalnice GOSPODU, ki prebiva na Sionu: med ljudstvom oznanjajte njegova dela. 12 Spominja se jih, ko zaslišuje zaradi krvi: kajti ne pozablja klica ponižnih. 13Usmili se me, oh GOSPOD; preudari mojo stisko, katero trpim od tistih, ki me sovražijo, ti, ki me povzdiguješ izpred vrat smrti: 14da bom pri vratih hčere sionske lahko naznanil vso tvojo hvalo: veselil se bom v tvoji rešitvi duše. 15 Pogani so se pogreznili v jamo, ki so jo naredili: v mrežo, ki so jo skrili, je ujeto njihovo lastno stopalo. 16GOSPOD je znan po sodbi, ki jo izvršuje: zlobni je ujet v dela svojih lastnih rok. Higajon. 17 * Zlobni bodo napoteni v pekel in vsi narodi, ki pozabljajo Boga. 18Kajti pomoči potreben ne bo vedno pozabljen: pričakovanje ubogega na veke ne bo izginilo. 19Vstani, oh GOSPOD; naj ne prevlada človek: naj bodo pogani sojeni v tvojem pogledu. 20Postavi jih v strah, oh GOSPOD, da bodo narodi lahko spoznali, da so sami zgolj ljudje.