1 Oh GOSPOD Bog, rešitev moje duše, pred teboj sem klical dan in noč:
2naj moja molitev pride predte: svoje uho nagni k mojemu klicu;
3kajti moja duša je polna stisk: moje življenje pa se bliža grobu.
4Prištet sem s tistimi, ki gredo dol v jamo: sem kakor človek, ki nima moči:
5svoboden med mrtvimi, kakor pokončani, ki ležijo v grobu, katerih se ne spominjaš več: in iztrebljeni so iz tvoje roke.
6Položil si me v najglobljo jamo, v temo, v globine.
7Tvoj bes trdno leži na meni in prizadel si me z vsemi svojimi valovi.
8 Mojega znanca si postavil daleč od mene; njim si me naredil [za] ogabnost: zaprt sem in ne morem priti ven.
9Moje oko žaluje zaradi stiske: GOSPOD, vsak dan sem klical k tebi, svoje roke sem iztegoval k tebi.
10Hočeš mrtvim pokazati čudesa? Ali bodo mrtvi vstali in te hvalili?
11 Bo tvoja ljubeča skrbnost oznanjena v grobu? Ali tvoja zvestoba v propadu?
12Bodo tvoja čudesa spoznana v temi? In tvoja pravičnost v deželi pozabljivosti?
13Toda jaz sem klical k tebi, oh GOSPOD; in moja molitev bo zjutraj s teboj.
14GOSPOD, zakaj zavračaš mojo dušo? Zakaj skrivaš svoj obraz pred menoj?
15Prizadet sem in od svoje mladosti pripravljen umreti: medtem ko trpim tvoje strahove, sem raztresen.
16Tvoj kruti bes gre prek mene; tvoji strahovi so me uničili.
17Vsak dan so prišli okoli mene kakor voda; skupaj so me obkrožali.
18Ljubimca in prijatelja si postavil daleč od mene in mojega znanca v temo.