1 Oh GOSPOD Bog, rešitev moje duše, pred teboj sem klical dan in noč: 2naj moja molitev pride predte: svoje uho nagni k mojemu klicu; 3kajti moja duša je polna stisk: moje življenje pa se bliža grobu. 4Prištet sem s tistimi, ki gredo dol v jamo: sem kakor človek, ki nima moči: 5svoboden med mrtvimi, kakor pokončani, ki ležijo v grobu, katerih se ne spominjaš več: in iztrebljeni so iz tvoje roke. 6Položil si me v najglobljo jamo, v temo, v globine. 7Tvoj bes trdno leži na meni in prizadel si me z vsemi svojimi valovi. 8 Mojega znanca si postavil daleč od mene; njim si me naredil [za] ogabnost: zaprt sem in ne morem priti ven. 9Moje oko žaluje zaradi stiske: GOSPOD, vsak dan sem klical k tebi, svoje roke sem iztegoval k tebi. 10Hočeš mrtvim pokazati čudesa? Ali bodo mrtvi vstali in te hvalili? 11 Bo tvoja ljubeča skrbnost oznanjena v grobu? Ali tvoja zvestoba v propadu? 12Bodo tvoja čudesa spoznana v temi? In tvoja pravičnost v deželi pozabljivosti? 13Toda jaz sem klical k tebi, oh GOSPOD; in moja molitev bo zjutraj s teboj. 14GOSPOD, zakaj zavračaš mojo dušo? Zakaj skrivaš svoj obraz pred menoj? 15Prizadet sem in od svoje mladosti pripravljen umreti: medtem ko trpim tvoje strahove, sem raztresen. 16Tvoj kruti bes gre prek mene; tvoji strahovi so me uničili. 17Vsak dan so prišli okoli mene kakor voda; skupaj so me obkrožali. 18Ljubimca in prijatelja si postavil daleč od mene in mojega znanca v temo.