1 Pazljivo prisluhni, oh moje ljudstvo, k moji postavi: nagni svoja ušesa k besedam iz mojih ust. 2 Svoja usta bom odprl v prispodobi: izrekel bom temne govore od davnine: 3katere smo slišali in poznali in so nam naši očetje povedali. 4Ne bomo jih skrili pred njihovimi otroci, prikazujoč prihajajočemu rodu GOSPODOVE hvalnice in njegovo moč ter njegova čudovita dela, ki jih je storil. 5Kajti osnoval je pričevanje v Jakobu in določil postavo v Izraelu, ki jo je zapovedal našim očetom, da bi jo lahko naredili znano njihovim otrokom: 6da bi jih prihajajoči rod lahko spoznal, celó otroci, ki naj bi bili rojeni; ki naj bi vstal in jih oznanil njihovim otrokom: 7da bi svoje upanje lahko usmerili v Boga in ne pozabili Božjih del, temveč se držali njegovih zapovedi: 8in bi ne bili kakor njihovi očetje, svojeglav in uporen rod: rod, ki svojega srca ni pravilno postavil in čigar duh z Bogom ni bil stanoviten. 9Efrájimovi otroci, ki so bili oboroženi in nosili loke, so se na dan bitke obrnili nazaj. 10Niso ohranjali Božje zaveze in odklanjali [so] hoditi po njegovi postavi; 11in pozabili njegova dela in njegova čudesa, ki jim jih je pokazal. 12Čudovite stvari je storil v očeh njihovih očetov v egiptovski deželi, na polju Coana. 13 Razdelil je morje in jih pripravil, da so prešli skozenj; in storil je, da so vode stale kakor kup. 14 Tudi podnevi jih je vodil z oblakom in vso noč z ognjeno svetlobo. 15 Razklal je skale v divjini in jim dal piti kakor iz velikih globin. 16Tudi vodne tokove je privedel iz skale in povzročil, da so vode tekle kakor reke. 17Oni pa so v divjini še bolj grešili zoper njega z izzivanjem Najvišjega. 18In v svojem srcu so skušali Boga z zahtevanjem mesa za njihovo poželenje. 19 Da, govorili so zoper Boga; rekli so: "Ali Bog lahko oskrbi mizo v divjini?" 20 Glej, udaril je skalo, da so pridrle vode in vodotoki so preplavili; ali lahko da tudi kruh? Ali za svoje ljudstvo lahko preskrbi meso? 21Torej GOSPOD je to slišal in je bil ogorčen: tako je bil zoper Jakoba vžgan ogenj in tudi jeza je prišla zoper Izrael; 22ker niso verovali v Boga in niso zaupali v njegovo rešitev duš: 23čeprav je zapovedal oblakom od zgoraj in odprl duri nebes 24 in je nanje deževal mano za jed ter jim dajal od nebeškega žita. 25 Človek je jedel hrano angelov: poslal jim je mesa do sitosti. 26Vzhodnemu vetru je povzročil, da zapiha na nebu: in s svojo močjo je privedel južni veter. 27Prav tako je nanje deževal meso kakor prah in operjeno perjad podobno kakor morski pesek: 28in dopustil jim je pasti v sredo njihovega tabora, okoli njihovih prebivališč. 29Tako so jedli in bili popolnoma nasičeni: kajti izročil jim je njihovo lastno željo; 30oni niso bili odvrnjeni od njihove želje. Toda medtem, ko je bilo njihovo meso še v njihovih ustih, 31* je nadnje prišel Božji bes in pokončal najdebelejše izmed njih in z udarcem zrušil izbrane Izraelove ljudi. 32Kajti vsi ti so še vedno grešili in niso verovali zaradi njegovih čudovitih del. 33Zato je njihove dneve použil v ničevosti in njihova leta v muki. 34Ko jih je ubijal, potem so ga iskali: in vrnili so se ter zgodaj poizvedovali za Bogom. 35In spomnili so se, da je bil Bog njihova skala in Bog višave njihov odkupitelj. 36Kljub temu so se mu prilizovati s svojimi usti in mu lagali s svojimi jeziki. 37Kajti njihovo srce ni bilo popolnoma z njim, niti niso bili trdni v njegovi zavezi. 38Toda on, ki je poln sočutja, je odpustil njihovo krivičnost in jih ni uničil: da, svojo jezo je pogosto obrnil proč in ni podnetil vsega svojega besa. 39Kajti spomnil se je, da so bili samo meso; veter, ki premine in ne prihaja ponovno. 40Kako pogosto so ga dražili v divjini in ga žalostili v puščavi! 41Da, obrnili so se nazaj in skušali Boga in omejili Svetega Izraelovega. 42Niso se spomnili njegove roke, niti dneva, ko jih je osvobodil pred sovražnikom. 43Kako je v Egiptu izvršil svoja znamenja in svoja čudesa na polju Coana: 44 in njihove reke spremenil v kri; in njihove potoke, da niso mogli piti. 45 Mednje je poslal številne vrste muh, ki so jih požirale; in žabe, ki so jih uničevale. 46 Tudi njihov prirastek je dal gosenici in njihov trud kobilici. 47 Njihove trte je uničil s točo in njihove egiptovske smokve s slano. 48Tudi njihovo živino je predal toči in njihove trope vročim strelam. 49* S pošiljanjem zlih angelov mednje je nanje vrgel krutost svoje jeze, bes in ogorčenost ter stisko. 50Pripravil je pot svoji jezi; njihovi duši ni prizanesel pred smrtjo, temveč je njihovo življenje odstopil kužni bolezni; 51 in udaril vsakega prvorojenca v Egiptu; njihovo glavno moč v Hamovih šotorih: 52toda svojemu lastnemu ljudstvu je storil, da gredo naprej kakor ovce in jih po divjini usmerjal kakor trop. 53On pa jih je vodil varno, tako da se niso bali: toda njihove sovražnike je preplavilo morje. 54Privedel jih je do meje svojega svetišča, celo k tej gori, ki jo je pridobila njegova desnica. 55 Pred njimi je spodil tudi pogane in jim z mejno črto razdelil dediščino, Izraelovim rodovom pa je storil, da prebivajo v svojih šotorih. 56Kljub temu so skušali in dražili najvišjega Boga in se niso držali njegovih pričevanj: 57temveč so se obrnili nazaj in postopali nezvesto, kakor njihovi očetje: obrnjeni so bili na stran kakor varljiv lok. 58 Kajti s svojimi visokimi mesti so ga dražili do jeze in s svojimi rezanimi podobami so ga pripravili do ljubosumnosti. 59Ko je Bog to slišal, je bil ogorčen in zelo preziral Izraela: 60 tako da je zapustil bivališče v Šilu, šotor, katerega je postavil med ljudmi; 61in svojo moč izročil v ujetništvo in svojo slavo v sovražnikovo roko. 62Svoje ljudstvo je izročil meču; in ogorčen je bil v zvezi s svojo dediščino. 63Ogenj je použil njihove mladeniče; in njihove mladenke niso bile dane v zakon. 64Njihovi duhovniki so padli pod mečem; in njihove vdove niso pripravile objokovanja. 65Potem se je Gospod prebudil kakor iz spanja in kakor mogočen človek, ki vzklika zaradi vina. 66Svoje sovražnike pa je udaril v njihove zadnje dele: postavil jih je v neprestano grajo. 67Poleg tega je zavrgel Jožefov šotor in ni izbral Efrájimovega rodu. 68temveč je izbral Judov rod, goro Sion, ki jo je ljubil. 69Svoje svetišče pa je zgradil kakor visoke palače, kakor zemljo, katero je utrdil na veke. 70 Poleg tega je izbral Davida, svojega služabnika in ga vzel od ovčjih staj: 71* od sledenja brejim ovcam z mladiči ga je privedel, da hrani Jakoba, njegovo ljudstvo in Izraela, njegovo dediščino. 72Tako jih je hranil glede na neokrnjenost svojega srca; in jih usmerjal s spretnostjo svojih rok.