1 Oh Bog, zavrgel si nas, razkropil si nas, razžaljen si bil; oh, ponovno se obrni k nam. 2Storil si, da zemlja trepeta; zlomil si jo: zaceli njene vrzeli; kajti trese se. 3Svojemu ljudstvu si pokazal težke stvari: storil si nam, da pijemo vino osuplosti. 4* Tem, ki se te bojijo, si dal prapor, da bo lahko prikazan zaradi resnice. 5 Da bodo tvoji ljubljeni lahko osvobojeni; reši s svojo desnico in me usliši. 6Bog je spregovoril v svoji svetosti: "Veselil se bom, razdelil bom Sihem in odmeril Sukótsko dolino. 7Gileád je moj in Manáse je moj: tudi Efrájim je moč moje glave; Juda je moj zakonodajalec; 8Moáb je moj lonec za pranje; nad Edóm bom vrgel svoj čevelj: Filisteja, zmaguj zaradi mene." 9Kdo me bo privedel v močno mesto? Kdo me bo vodil v Edóm? 10Ali ne ti, oh Bog, ki si nas zavrgel? In ti, oh Bog, ki nisi odšel z našimi vojskami? 11Daj nam pomoč iz stiske: kajti prazna je človekova pomoč. 12Zaradi Boga bomo delali junaško: kajti on je ta, ki bo poteptal naše sovražnike.