1 Ali zares govorite pravičnost, oh shod? Ali sodite iskreno, oh vi človeški sinovi? 2Da, v srcu počnete zlobnost; na zemlji presojate nasilje vaših rok. 3Zlobni so odtujeni od materinega naročja: stran odidejo takoj, ko so rojeni, govoreč laži. 4Njihov strup je podoben kačjemu strupu: podobni so gluhemu gadu, ki si maši svoje uho; 5ki ne bo prisluhnil glasu krotilcev, ki nikoli ne kroti tako oprezno. 6Oh Bog, polomi jim njihove zobe v njihovih ustih: mladim levom izruj velik zob, oh GOSPOD. 7* Naj se stopijo kakor vode, ki nenehno tečejo: ko on napenja svoj lok, da izstreli svoje puščice, naj bodo kakor razrezani na koščke. 8Kakor polž, ki se stopi, naj premine vsak izmed njih: kakor preran porod ženske, da oni ne morejo videti sonca. 9* Preden lahko vaše posode začutijo trnje, jih bo odvedel proč kakor z vrtinčastim vetrom, tako žive kakor v svojem besu. 10Pravični se bo veselil, ko vidi maščevanje: svoja stopala si bo umil v krvi zlobnega. 11Tako da bo človek rekel: "Resnično je nagrada za pravičnega: resnično, on je Bog, ki sodi na zemlji."