1 Bodi mi usmiljen, oh Bog: kajti človek me hoče požreti; borben je, dnevno me zatira.
2Moji sovražniki me hočejo vsak dan požreti: kajti mnogo jih je, ki se borijo zoper mene, oh, ti Najvišji.
3Kadar sem prestrašen, bom zaupal vate.
4V Bogu bom hvalil njegovo besedo, v Boga sem položil svoje trdno upanje; ne bom se bal, kaj mi more storiti meso.
5Vsak dan pačijo moje besede: vse njihove misli so zoper mene za zlo.
6Zbirajo se skupaj, skrivajo se, gledajo moje korake, ko čakajo na mojo dušo.
7Ali bodo pobegnili s krivičnostjo? V svoji jezi potri ljudstva, oh Bog.
8Ti pripoveduješ o mojem tavanju: moje solze si polagaš v svojo steklenico: ali niso v tvoji knjigi?
9Ko kličem k tebi, potem se bodo moji sovražniki obrnili nazaj: to vem; kajti Bog je zame.
10V Bogu bom hvalil njegovo besedo: v GOSPODU bom hvalil njegovo besedo.
11V Boga sem položil svoje trdno upanje: ne bom se bal, kaj mi lahko stori človek.
12Tvoje zaobljube so nad menoj, oh Bog: povrnil ti bom hvalnice.
13Kajti mojo dušo si osvobodil pred smrtjo: ali mojih stopal ne boš osvobodil pred padcem, da lahko hodim pred Bogom v svetlobi življenja?