1 Bodi mi usmiljen, oh Bog: kajti človek me hoče požreti; borben je, dnevno me zatira. 2Moji sovražniki me hočejo vsak dan požreti: kajti mnogo jih je, ki se borijo zoper mene, oh, ti Najvišji. 3Kadar sem prestrašen, bom zaupal vate. 4V Bogu bom hvalil njegovo besedo, v Boga sem položil svoje trdno upanje; ne bom se bal, kaj mi more storiti meso. 5Vsak dan pačijo moje besede: vse njihove misli so zoper mene za zlo. 6Zbirajo se skupaj, skrivajo se, gledajo moje korake, ko čakajo na mojo dušo. 7Ali bodo pobegnili s krivičnostjo? V svoji jezi potri ljudstva, oh Bog. 8Ti pripoveduješ o mojem tavanju: moje solze si polagaš v svojo steklenico: ali niso v tvoji knjigi? 9Ko kličem k tebi, potem se bodo moji sovražniki obrnili nazaj: to vem; kajti Bog je zame. 10V Bogu bom hvalil njegovo besedo: v GOSPODU bom hvalil njegovo besedo. 11V Boga sem položil svoje trdno upanje: ne bom se bal, kaj mi lahko stori človek. 12Tvoje zaobljube so nad menoj, oh Bog: povrnil ti bom hvalnice. 13Kajti mojo dušo si osvobodil pred smrtjo: ali mojih stopal ne boš osvobodil pred padcem, da lahko hodim pred Bogom v svetlobi življenja?