1 Moje srce narekuje dobro stvar: govorim o zadevah, ki sem jih storil glede kralja: moj jezik je pero veščega pisca. 2Pravičnejši si od človeških otrok: na tvoje ustnice je izlita milost: zato te je Bog blagoslovil na veke. 3Ob svoje stegno opaši svoj meč, oh, najbolj mogočni, s svojo slavo in svojo veličino. 4In v svoji veličini uspešno jahaj zaradi resnice in krotkosti in pravičnosti; in tvoja desnica te bo učila strašnih stvari. 5* Tvoje puščice so ostre v srcu kraljevih sovražnikov; s čimer ljudstvo pade pod teboj. 6 Tvoj prestol, oh Bog, je na veke vekov: žezlo tvojega kraljestva je žezlo pravičnosti. 7Ljubiš pravičnost in sovražiš zlobnost: zato te je Bog, tvoj Bog, mazilil z oljem veselja nad tvojimi pajdaši. 8* Vse tvoje obleke dišijo po miri in aloji ter kasiji iz slonokoščenih palač, s čemer so te storili veselega. 9Kraljeve hčere so bile med tvojimi spoštovanja vrednimi ženskami: na tvoji desnici je stala kraljica v zlatu iz Ofírja. 10Prisluhni, oh hči in premisli ter nagni svoje uho; pozabi tudi svoje lastno ljudstvo in hišo svojega očeta; 11tako bo kralj zelo hrepenel [po] tvoji lepoti: kajti on je tvoj Gospod; in obožuj ga. 12In tirska hči bo tam z darilom; celó bogati izmed ljudstva bodo milo prosili tvoje naklonjenosti. 13Kraljeva hči je vsa veličastna v notranjosti: njeno oblačilo je iz vézenega zlata. 14H kralju bo privedena v oblačilu iz vezenine: device, njene družabnice, ki ji sledijo, bodo privedene k tebi. 15Privedene bodo z veseljem in radovanjem: vstopile bodo v kraljevo palačo. 16Namesto tvojih očetov bodo tvoji otroci, katere lahko storiš [za] prince po vsej zemlji. 17Tvojemu imenu bom storil, da se [ga] bo spominjalo v vseh rodovih: zato te bo ljudstvo hvalilo na veke vekov.