1 GOSPOD je moja svetloba in rešitev moje duše; koga se bom bal? GOSPOD je moč mojega življenja; pred kom bom prestrašen? 2Kadar so prišli nadme zlobni, celó moji sovražniki in moji sovragi, da požro moje meso, so se spotaknili in padli. 3 Čeprav bi se zoper mene utaborila vojska, se moje srce ne bi balo: četudi bi se zoper mene dvignila vojna, bom jaz pri tem zaupljiv. 4Eno stvar sem želel od GOSPODA, to hočem doseči; da bom lahko prebival v GOSPODOVI hiši vse dni svojega življenja, da zrem GOSPODOVO lepoto in da poizvedujem v njegovem templju. 5Kajti v času stiske me bo skril v svojem paviljonu: skril me bo s skrivnostjo svojega šotora; postavil me bo na skalo. 6In sedaj bo moja glava dvignjena nad moje sovražnike okoli mene: zato bom v njegovem šotoru daroval daritve radosti; pel bom, da, pel bom hvalnice GOSPODU. 7Poslušaj, oh GOSPOD, ko kličem s svojim glasom: tudi nad menoj imej usmiljenje in mi odgovori. 8Ko praviš: "Iščite moje obličje;" ti je moje srce povedalo: "Tvoje obličje, GOSPOD, bom iskal." 9Ne skrivaj svojega obličja daleč od mene; svojega služabnika ne odslovi v jezi: bil si moja pomoč; ne zapusti me, niti se me ne odpovej, oh Bog rešitve moje duše. 10Ko me moj oče in moja mati zapustita, potem me bo GOSPOD pobral. 11 Úči me svoje poti, oh GOSPOD in vodi me po ravni stezi, zaradi mojih sovražnikov. 12Ne izročaj me onkraj, v voljo mojih sovražnikov: kajti krive priče so vstale zoper mene in takšni, ki izdihujejo krutost. 13* Izgubil sem pogum, razen če sem veroval, da vidim GOSPODOVO dobroto v deželi živih. 14 Čakaj na GOSPODA: bodi odločnega poguma in okrepil bo tvoje srce: čakaj, pravim, na GOSPODA.