1 GOSPOD, spomni se Davida in vseh njegovih stisk: 2kako je prisegel GOSPODU in se zaobljubil mogočnemu Jakobovemu Bogu; 3zagotovo ne bom prišel v šotor svoje hiše, niti šel gor v svojo posteljo; 4svojim očem ne bom dal spanja ali dremanja svojim vekam, 5dokler ne najdem kraja za GOSPODA, prebivališča za mogočnega Jakobovega Boga. 6* Glej, slišali smo o tem v Efráti, to smo našli na gozdnih poljih. 7Šli bomo v njegove šotore; oboževali bomo ob njegovi pručki. 8 Vstani, oh GOSPOD, v svoj počitek; ti in skrinja tvoje moči. 9Naj bodo tvoji duhovniki oblečeni s pravičnostjo; in tvoji sveti naj vzklikajo od veselja. 10Zaradi svojega služabnika Davida ne obrni proč obličja od svojega maziljenca. 11GOSPOD je Davidu prisegel z resnico; ne bo se odvrnil od nje: "Od sadu tvojega telesa bom postavil na tvoj prestol. 12Če se bodo tvoji otroci držali moje zaveze in mojega pričevanja, da jih bom jaz učil, bodo tudi njihovi otroci sedeli na tvojem prestolu na vékomaj. 13Kajti GOSPOD je izbral Sion; zaželel si ga je za svoje prebivališče. 14To je moj počitek na veke: tukaj bom prebival; ker sem si ga zaželel. 15Obilno bom blagoslavljal njegovo preskrbo: njegove uboge bom nasičeval s kruhom. 16Prav tako bom njegove duhovnike oblekel z rešitvijo duš: in njegovi sveti bodo glasno vzklikali od veselja. 17 Tam bom storil Davidovemu rogu, da vzbrsti: odredil sem svetilko za svojega maziljenca. 18Njegove sovražnike bom oblekel s sramoto: toda na njem samem bo cvetela njegova krona.