1Modrost je zgradila svojo hišo, izklesala je svojih sedem stebrov: 2pobila je svoje živali; zmešala je svoje vino; prav tako je opremila svojo mizo. 3Poslala je svoje dekle: na visokih krajih mesta kliče: 4"Kdorkoli je preprost, naj vstopi sèm:" glede tistega, ki hoče razumevanje, mu reče: 5"Pridi, jej od mojega kruha in pij od vina, ki sem ga namešala." 6Zapusti nespametne in živi; in pojdi po poti razumevanja. 7Kdor ozmerja posmehljivca, samemu sebi pridobiva sramoto: in kdor ošteje zlobnega človeka, sebi pridobiva madež. 8 Ne ozmerjaj posmehljivca, da te ne zasovraži: oštej modrega človeka, pa te bo ljubil. 9Daj poučevanje modremu človeku in bo še modrejši: pouči pravičnega človeka, pa se bo pomnožil v znanju. 10 Strah GOSPODOV je začetek modrosti: in spoznanje svetega je razumevanje. 11 Kajti po meni bodo tvoji dnevi pomnoženi in leta tvojega življenja se bodo povečala. 12Če bi bil moder, bi bil moder zase: toda če se posmehuješ, boš to sam trpel. 13 Nespametna ženska je kričava: je naivna in ničesar ne ve. 14Kajti sedi pri durih svoje hiše, na sedežu, na visokih krajih mesta, 15da kliče potnike, ki gredo naravnost na svojih poteh: 16"Kdorkoli je preprost, naj vstopi sèm: in glede tistega, ki hoče razumevanje, mu pravi: 17"Ukradene vode so sladke in kruh, pojeden na skrivnem, je prijeten." 18* Toda ta ne spozna, da so tam mrtvi; in da so njeni gostje v globinah pekla.