1Moj sin, prisluhni moji modrosti in svoje uho pripogni k mojemu razumevanju: 2da boš lahko upošteval preudarnost in da tvoje ustnice lahko obvarujejo spoznanje. 3 Kajti ustnice tuje ženske kapljajo kakor satovje in njena usta so bolj prilizljiva kakor olje: 4toda njen konec je grenek kakor pelin, oster kakor dvorezen meč. 5 Njena stopala gredo dol k smrti; njeni koraki se prijemljejo pekla. 6Da ne bi preudarjal steze življenja, njene poti so premične, da jih ti ne moreš spoznati. 7Zato mi sedaj prisluhnite, oh vi otroci in ne odidite od besed mojih ust. 8Svojo pot odstranite daleč o nje in ne pridite blizu duri njene hiše: 9da ne bi svoje časti dali drugim in svoja leta krutemu: 10da ne bi bili tujci nasičeni s tvojim premoženjem; in bi bili tvoji napori v hiši tujca; 11in ti končno obžaluješ, ko je tvoje meso in tvoje telo iztrošeno 12in rečeš: "Kako sem sovražil poučevanje in je moje srce preziralo opomin; 13in nisem ubogal glasu svojih učiteljev, niti svojega ušesa nagnil k tem, ki so me poučevali! 14Bil sem skoraj v vsem zlu v sredi shoda in zbora. 15Pij vode iz svojega lastnega vodnega zbiralnika in tekoče vode iz svojega lastnega izvira. 16Naj bodo tvoji studenci razpršeni naokoli in reke vodá po ulicah. 17Naj bodo samo tvoji lastni in ne s teboj [tudi] tujčevi. 18Naj bo tvoj studenec blagoslovljen: in razveseljuj se z ženo svoje mladosti. 19Ona naj bo kakor ljubeča košuta in prijetna srna; naj te njene prsi zadovoljijo ob vseh časih; in vedno bodi očaran z njeno ljubeznijo. 20In zakaj hočeš biti ti, moj sin, očaran s tujo žensko in objemati naročje tujke? 21 Kajti človekove poti so pred GOSPODOVIMI očmi in on preudarja vsa njegova ravnanja. 22Njegove lastne krivičnosti bodo zlobnega vzele k sebi in držan bo z vrvmi svojih grehov. 23Umrl bo brez poučevanja; in v veličini svoje neumnosti bo zašel na stranpot.