1Ko je prišel z gore, so mu sledile velike množice. 2 In glej, prišel je gobavec ter ga oboževal, rekoč: "Gospod, če hočeš, me lahko očistiš." 3Jezus pa je iztegnil svojo roko in se ga dotaknil, rekoč: "Hočem; bodi čist." In njegova gobavost je bila takoj očiščena. 4Jezus pa mu reče: "Glej, da nikomur ne poveš; ampak pojdi svojo pot, pokaži se duhovnikom in ponudi dar, ki ga je Mojzes zapovedal, njim v pričevanje." 5 In ko je Jezus stopil v Kafarnáum, je prišel k njemu stotnik, ki ga je rotil 6in govoril: "Gospod, moj služabnik hudo trpi, doma leži bolan zaradi ohromelosti." 7Jezus pa mu reče: "Prišel bom in ga ozdravil." 8Stotnik je odgovoril in rekel: "Gospod, nisem vreden, da bi prišel pod mojo streho, ampak spregovori samo besedo in moj služabnik bo ozdravljen. 9Kajti človek sem pod oblastjo, pod seboj imam vojake: in rečem temu možu: 'Pojdi,' in gre; in drugemu: 'Pridi,' in pride; in svojemu služabniku: 'Naredi to' in to stori." 10Ko je Jezus to slišal, se je čudil in rekel tem, ki so mu sledili: "Resnično, povem vam: 'Nisem našel tako velike vere, niti v Izraelu ne.' 11In pravim vam: 'Da bodo mnogi prišli od vzhoda in zahoda in se bodo usedli z Abrahamom in Izakom in Jakobom v nebeškem kraljestvu. 12Toda otroci kraljestva bodo vrženi ven v zunanjo temo: tam bo jokanje in škripanje z zobmi.'" 13In Jezus je rekel stotniku: "Pojdi svojo pot; in kakor si veroval, tako naj ti bo storjeno." In njegov služabnik je bil prav isto uro ozdravljen. 14 Ko pa je Jezus prišel v Petrovo hišo, je videl njegovo taščo poleženo in bolno zaradi vročice. 15In dotaknil se je njene roke in vročica jo je zapustila: in vstala je ter jim stregla. 16 Ko je prišel večer, so k njemu prinesli mnoge, ki so bili obsedeni s hudiči: in s svojo besedo je izgnal duhove in ozdravil vse, ki so bili bolni: 17da bi se lahko izpolnilo, kar je bilo rečeno po preroku Izaiju, rekoč: 'On sam je vzel naše slabotnosti in nosil naše bolezni.' 18Potem ko je Jezus okoli sebe videl velike množice, je dal zapoved, da odidejo na drugo stran. 19 Prišel pa je neki pisar in mu rekel: "Učitelj, sledil ti bom, kamorkoli greš." 20Jezus pa mu reče: "Lisice imajo brloge in ptice neba imajo gnezda; toda Sin človekov nima kam položiti svoje glave." 21In še eden izmed njegovih učencev mu je rekel: "Gospod, dovoli mi najprej, da grem in pokopljem svojega očeta." 22Toda Jezus mu je rekel: "Sledi mi; mrtvi pa naj pokopljejo svoje mrtve." 23In ko je vstopil na ladjo, so mu njegovi učenci sledili. 24 In glej, na morju se je vzdignil velik vihar, do take mere, da je bila ladja pokrita z valovi: toda on je spal. 25Njegovi učenci pa so prišli k njemu in ga zbudili, rekoč: "Gospod, reši nas: mi umiramo." 26On pa jim reče: "Zakaj ste boječi, oh vi maloverni?" Tedaj je vstal in oštel vetrove in morje; in bil je velik mir. 27Toda možje so se čudili, rekoč: "Kakšne vrste človek je to, da so mu pokorni celó vetrovi in morje!" 28 Ko pa je prišel na drugo stran, v Gadársko deželo, sta ga tam srečala dva obsedena s hudiči, ki sta prihajala iz grobnic, silno kruta, tako da noben človek ni mogel iti mimo po tej poti. 29In glej, zakričala sta, rekoč: "Kaj imava midva opraviti s teboj, Jezus, ti Božji Sin? Ali si prišel sèm, da nas pred časom mučiš?" 30Daleč proč od njih pa je bila čreda mnogih svinj, ki so se pasle. 31Hudiči so ga torej rotili, rekoč: "Če nas izženeš, nas pusti, da gremo proč, v čredo svinj." 32On pa jim je rekel: "Pojdite." In ko so prišli ven, so odšli v čredo svinj: in glej, cela čreda svinj je silovito stekla po strmini navzdol v morje ter poginila v vodah. 33Tisti, ki so jih čuvali, pa so pobegnili in po svojih poteh odšli v mesto in povedali vsako stvar in kaj je doletelo obsedena od hudičev. 34In glej, celó mesto je prišlo ven, da sreča Jezusa: in ko so ga zagledali, so ga rotili, da odide iz njihovih krajev.