1Jezus pa je odgovoril in jim ponovno govoril v prispodobah ter rekel: 2"Nebeško kraljestvo je podobno nekemu kralju, ki je pripravil svatbo za svojega sina 3in je poslal svoje služabnike, da pokličejo te, ki so bili povabljeni na poroko, pa oni niso hoteli priti. 4Ponovno pošlje druge služabnike, rekoč: 'Povejte tem, ki so povabljeni: 'Glejte, pripravil sem svojo večerjo: moji voli in moji pitanci so pobiti in vse stvari so pripravljene: pridite na svatbo.'' 5Toda to so jemali nalahko in odšli [po] svojih poteh, eden k svoji kmetiji, drugi k svojemu trgovanju: 6preostali pa so prijeli njegove služabnike in [z njimi] hudobno ravnali ter jih usmrtili. 7Toda ko je kralj slišal o tem, je bil ogorčen: in poslal je svoje vojske in uničil te morilce ter požgal njihova mesta. 8Potem reče svojim služabnikom: 'Poroka je pripravljena, toda oni, ki so bili povabljeni, niso bili vredni.' 9Pojdite torej na javne ceste ter jih povabite na svatbo toliko kolikor jih najdete. 10Tako so ti služabniki odšli ven na javne ceste in zbrali skupaj vse, tako veliko kot so jih našli, tako slabe kakor dobre: in poroka je bila opremljena z gosti. 11Ko pa je kralj vstopil, da vidi goste, je zagledal tam človeka, ki ni imel nadete poročne obleke: 12in mu reče: 'Prijatelj, kako si prišel sèm brez da bi imel poročno obleko?' Ta pa je bil brez besed. 13Tedaj je kralj rekel služabnikom: 'Zvežite mu roko in stopalo ter ga odpeljite proč in ga vrzite v zunanjo temo; tam bo jokanje in škripanje z zobmi.' 14 Kajti mnogo je poklicanih, toda redki so izbrani." 15 Tedaj so farizeji odšli in imeli posvet, kako bi ga lahko ujeli v njegovih besedah. 16In k njemu so poslali svoje učence s Herodovci, rekoč: "'Učitelj, mi vemo, da si pošten in v resnici učiš Božjo pot, tudi se ne oziraš na nobenega človeka: kajti ne oziraš se na zunanjost ljudi.' 17Povej nam torej: 'Kaj misliš? Ali je zakonito dajati cesarju davek ali ne?'" 18Toda Jezus je dojel njihovo zlobnost in rekel: "Zakaj me skušate, vi hinavci? 19Pokažite mi davčni denar." In prinesli so mu kovanec. 20On pa jim reče: "Čigava sta ta podoba in napis?" 21Rečejo mu: "Cesarjeva." Tedaj jim reče: "Vrnite torej cesarju stvari, ki so cesarjeve; in Bogu stvari, ki so Božje." 22Ko so slišali te besede, so se čudili in ga pustili ter odšli svojo pot. 23 Isti dan so prišli k njemu saduceji, ki pravijo, da ni vstajenja in ga vprašali, 24rekoč: "Učitelj, Mojzes je rekel: 'Če moški umre brez otrok, naj njegov brat poroči njegovo ženo in svojemu bratu obudi seme.' 25Torej z nami je bilo sedem bratov: in ko je prvi poročil ženo, je umrl in ker ni imel otrok, je svojo ženo zapustil svojemu bratu: 26podobno tudi drugi in tretji, do sedmega. 27Zadnja od vseh pa je umrla tudi ženska. 28Čigava žena, od teh sedmih, bo torej ob vstajenju? Kajti vsi so jo imeli." 29Jezus jim je odgovoril in rekel: "Motite se, ker ne poznate ne pisem, niti ne Božje moči. 30Kajti ob vstajenju se ne bodo niti poročali, niti ne bodo dane v zakon, temveč so kakor Božji angeli v nebesih. 31Toda kar se tiče vstajenja od mrtvih, kaj niste brali tega, kar vam je bilo rečeno od Boga, rekoč: 32 'Jaz sem Bog Abrahamov in Bog Izakov in Bog Jakobov'? Bog ni Bog mrtvih, temveč živih." 33In ko je množica to slišala, so bili osupli nad tem naukom. 34 Toda ko so farizeji slišali, da je utišal saduceje, so se zbrali skupaj. 35Potem mu je eden izmed njih, ki je bil izvedenec v postavi, zastavil vprašanje, ter ga skušal in rekel: 36"Učitelj, katera je zelo velika zapoved v postavi?" 37Jezus mu je rekel: "'Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem svojim srcem in z vso svojo dušo in z vsem svojim mišljenjem.' 38To je prva in zelo velika zapoved. 39Druga pa ji je podobna: 'Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.' 40Na teh dveh zapovedih visita vsa postava in preroki." 41 Medtem ko so bili farizeji zbrani skupaj, jih je Jezus vprašal, 42rekoč: "Kaj vi mislite o Kristusu? Čigav sin je?" Rečejo mu: 'Davidov Sin.' 43Reče jim: "Kako ga torej David v duhu kliče Gospod, rekoč: 44'GOSPOD je rekel mojemu Gospodu: 'Sédi na mojo desnico, dokler ne storim tvojih sovražnikov za tvojo pručko?'' 45Če ga torej David imenuje Gospod, kako je njegov sin?" 46In noben človek mu ni bil zmožen odgovoriti besede, niti se mu noben človek od tega dne dalje ni drznil zastaviti nič več vprašanj.