1V tem času je Herod, vladar četrtinskega dela province, slišal o Jezusovem slôvesu 2in rekel svojim služabnikom: "To je Janez Krstnik; obujen je od mrtvih; in zato so se v njem naznanila mogočna dela." 3 Kajti Herod je prijel Janeza in ga zvezal ter ga posadil v ječo zaradi Herodiade, žene svojega brata Filipa. 4Kajti Janez mu je rekel: "Zate ni zakonito, da jo imaš." 5Ko pa ga je skušal usmrtiti, se je zbal množice, ker so ga šteli za preroka. 6Toda ko je bil Herodov rojstni dan, je Herodiadina hči plesala pred njimi in se dopadla Herodu. 7Nakar ji je s prisego obljubil dati karkoli bi prosila. 8In ona je, prej poučena od svoje matere, rekla: "Daj mi tukaj, na velikem pladnju, glavo Janeza Krstnika." 9Kralj pa je bil žalosten: kljub temu je zaradi prisege in teh, ki so z njim sedeli pri obedu, velel, da naj ji bo dana. 10In poslal je ter v ječi obglavil Janeza. 11In njegova glava je bila prinešena na velikem pladnju ter dana gospodični: in ona jo je prinesla svoji materi. 12Prišli pa so njegovi učenci in vzeli telo ter ga pokopali in odšli ter povedali Jezusu. 13 Ko je Jezus slišal o tem, je od tam z ladjo ločeno odplul v zapuščen kraj: ko pa je ljudstvo slišalo o tem, so mu peš sledili iz mest. 14In Jezus je odšel naprej in zagledal veliko množico in bil je prevzet s sočutjem do njih in je ozdravil njihove bolnike. 15 Ko pa je bil večer, so k njemu prišli njegovi učenci, rekoč: "To je zapuščen kraj in čas je sedaj potekel; pošlji množico proč, da bodo lahko šli v vasi in si kupili živeža." 16Toda Jezus jim je rekel: "Ni jim potrebno oditi proč; vi jim dajte jesti." 17Rekli pa so mu: "Mi imamo tukaj samo pet hlebcev in dve ribi." 18Rekel je: "Prinesite jih sèm k meni." 19Množici pa je velel naj posede na travo in vzel je pet hlebcev ter dve ribi in ko je pogledal navzgor k nebu, je blagoslovil in razlomil ter hlebce dajal svojim učencem, učenci pa množici. 20In vsi so jedli in bili nasičeni: od odlomkov, ki so ostali, pa so pobrali dvanajst polnih košar. 21In teh, ki so jedli, je bilo okoli pet tisoč mož, poleg žensk in otrok. 22Jezus pa je svoje učence nemudoma primoral naj stopijo na ladjo in da gredo pred njim na drugo stran, sam pa je medtem odpustil množice. 23 In ko je odpustil množice, je ločeno odšel na goro, da moli: in ko je prišel večer, je bil tam sam. 24Toda ladja je bila sedaj na sredi morja, premetavana z valovi: kajti bil je nasproten veter. 25In v četrti nočni straži je Jezus šel proti njim ter hodil po morju. 26Ko pa so ga učenci zagledali hoditi po morju, so bili prestrašeni, rekoč: "To je duh;" in od strahu so zakričali. 27Toda Jezus jim je nemudoma spregovoril, rekoč: "Bodite dobre volje: jaz sem; ne bojte se." 28Peter pa mu je odgovoril in rekel: "Gospod, če si ti, mi zaukaži po vodi priti k tebi." 29On pa je rekel: "Pridi." In ko je Peter prišel dol iz ladje, da pride k Jezusu, je hodil po vodi. 30Toda ko je videl silovitost vetra, je bil prestrašen; ko pa se je pričel utapljati, je zavpil, rekoč: "Gospod, reši me." 31In Jezus je takoj iztegnil svojo roko ter ga ujel in mu rekel: "Oh, ti maloveren, zakaj si podvomil?" 32Ko pa sta prišla na ladjo, je veter prenehal. 33Potem so prišli oni, ki so bili na ladji in ga oboževali, rekoč: "Resnično, ti si Božji Sin." 34 In ko so prešli preko, so prišli v deželo Genezaret. 35In ko so ljudje tega kraja dobili spoznanje o njem, so razposlali v vso to pokrajino naokoli in privedli k njemu vse, ki so bili bolni; 36rotili pa so ga, da bi se lahko samo dotaknili roba njegove obleke: in prav vsi, ki so se ga dotaknili, so postali popolnoma zdravi.