1V tistem času je šel Jezus na sabatni dan skozi žito; njegovi učenci pa so bili lačni in pričeli smukati žitno klasje ter jesti. 2Toda ko so to videli farizeji, so mu rekli: "Glej, tvoji učenci delajo to, kar ni dovoljeno početi na sabatni dan." 3Toda rekel jim je: "Ali niste brali kaj je storil David, ko je bil lačen in tisti, ki so bili z njim; 4kako je vstopil v Božjo hišo in jedel položene hlebe, ki mu jih ni bilo dovoljeno jesti, niti ne tem, ki so bili z njim, temveč samo duhovnikom? 5Ali niste brali v postavi, kako to, da ob sabatnih dneh duhovniki v templju skrunijo sabat, pa so brez krivde? 6Toda povem vam: 'Da je na tem kraju nekdo večji kakor tempelj.' 7Toda če bi vedeli kaj to pomeni: 'Usmiljenja hočem imeti, ne pa žrtve,' ne bi obsojali nedolžnih. 8Kajti Sin človekov je Gospod celó sabatnemu dnevu." 9 Ko pa je odšel od tam, je šel v njihovo sinagogo: 10in glej, tam je bil človek, ki je imel svojo roko izsušeno. In da bi ga lahko obdolžili, so ga vprašali, rekoč: "Ali je dovoljeno zdraviti na sabatne dneve?" 11Rekel pa jim je: "Kateri človek bi bil tukaj med vami, ki bi imel eno ovco in če bi ta na sabatni dan padla v jamo ali je ne bi prijel ter jo dvignil ven? 12Koliko bolj je potem človek boljši kakor ovca? Zaradi tega je na sabatne dneve dovoljeno delati dobro." 13Tedaj reče človeku: "Iztegni svojo roko." In iztegnil jo je; in bila je v celoti ozdravljena, podobno kakor druga. 14Potem so farizeji odšli ven in imeli zborovanje proti njemu, kako bi ga lahko pokončali. 15Toda ko je Jezus to izvedel, se je umaknil od tam: sledile pa so mu velike množice in vse je ozdravil; 16in naročil jim je, da naj ga ne razglašajo: 17da bi se lahko izpolnilo, kar je bilo rečeno po preroku Izaiju, rekoč: 18 'Glej moj služabnik, ki sem ga izbral, moj ljubljeni, v katerem je moja duša zelo zadovoljna: svojega duha bom položil nadenj in oznanil bo sodbo poganom. 19Ne bo se ne prepiral, niti ne jokal; niti na ulicah nihče ne bo slišal njegovega glasu. 20Poškodovanega trsta ne bo zlomil in kadečega stenja ne bo ugasil, dokler ne privede sodbe do zmage. 21V njegovo ime pa bodo zaupali pogani.' 22 Tedaj je bil k njemu priveden nekdo obseden s hudičem, slep in nem: on pa ga je ozdravil, do take mere, da je slepi in nemi tako govoril kakor videl. 23In vse ljudstvo je bilo osuplo ter reklo: "Ali ni to Davidov sin?" 24 Toda ko so farizeji to slišali, so rekli: "Ta pajdaš ne izganja hudičev, razen z Bélcebubom, knezom hudičev." 25Jezus pa je poznal njihove misli in jim rekel: "Vsako kraljestvo, razdeljeno zoper sebe, je privedeno v opustošenje; in nobeno mesto ali hiša, razdeljena zoper sebe, ne bosta obstala: 26in če Satan izganja Satana, je razdeljen zoper sebe; kako bo potem obstalo njegovo kraljestvo? 27Če pa z Bélcebubom izganjam hudiče, s kom jih izganjajo vaši otroci? Zatorej bodo oni vaši sodniki. 28Toda če z Božjim Duhom izganjam hudiče, potem je k vam prišlo Božje kraljestvo. 29Kako lahko sicer nekdo stopi v hišo močnega moža in opleni njegove dobrine, razen če najprej ne zveže močnega moža? In tedaj bo oplenil njegovo hišo. 30Kdor ni z menoj, je proti meni; kdor pa ne zbira z menoj, razsipa na široko. 31Zatorej vam pravim: 'Vsake vrste greh in bogokletstvo bo ljudem odpuščeno: toda bogokletstvo proti Svetemu Duhu ljudem ne bo odpuščeno. 32In kdorkoli govori besedo proti Sinu človekovemu, mu bo to odpuščeno: toda kdorkoli govori zoper Svetega Duha, mu ne bo odpuščeno ne na tem svetu, ne v svetu, ki pride.' 33Ali drevo dobro obrodi in je njegov sad dober; ali pa drevo slabo obrodi in je njegov sad slab; kajti drevo se spozna po njegovem sadu. 34Oh rod gadov, kako lahko vi, ki ste hudobni, govorite dobre besede? Kajti iz obilja srca usta govoré. 35Dober človek iz dobrega zaklada srca prinaša dobre stvari: hudobnež pa iz zlega zaklada prinaša zle stvari. 36Toda povem vam: 'Za vsako prazno besedo, katero bodo ljudje izgovorili, bodo na dan sodbe o tem dajali obračun.' 37Kajti po svojih besedah boš oproščen in po svojih besedah boš obsojen." 38 Tedaj so nekateri izmed pisarjev in farizejev odgovorili, rekoč: "Učitelj, mi bi videli znamenje od tebe." 39Toda odgovoril je in jim rekel: "Hudoben in zakonolomen rod išče znamenje; pa mu ne bo dano nobeno drugo znamenje, razen znamenja preroka Jona: 40 kajti tako, kakor je bil Jona tri dni in tri noči v kitovem trebuhu; tako bo Sin človekov tri dni in tri noči v središču zemlje. 41Ljudje iz Niniv bodo v sodbi vstali s tem rodom in ga obsodili: ker so se ob Jonovem oznanjevanju pokesali; in glej, tukaj je večji kakor Jona. 42 Kraljica z juga bo vstala na sodbo s tem rodom in ga bo obsodila: kajti prišla je iz najbolj oddaljenih krajev zemlje, da sliši Salomonovo modrost; glej, tukaj pa je večji kakor Salomon. 43 Ko je nečisti duh odšel iz človeka, hodi po suhih krajih, iščoč počitka, pa ga ne najde. 44Potem reče: 'Vrnil se bom v svojo hišo, od koder sem prišel;' ko pa pride, jo najde prazno, pometeno in okrašeno. 45Tedaj gre in s seboj vzame sedem drugih duhov, zlobnejših kakor on sam in vstopijo ter prebivajo tam: in končno stanje tega človeka je slabše kakor prvo. Točno tako bo tudi temu zlobnemu rodu." 46Medtem ko je še govoril ljudstvu, glej, so stali zunaj njegova mati in njegovi bratje, želeč govoriti z njim. 47Potem mu je nekdo rekel: "Glej, tvoja mati in tvoji bratje stojijo zunaj in želijo govoriti s teboj." 48Toda odgovoril je in rekel tistemu, ki mu je povedal: "Kdo je moja mati? In kdo so moji bratje?" 49Svojo roko pa je iztegnil proti svojim učencem in rekel: "Glejte, moja mati in moji bratje! 50Kajti kdorkoli bo izvrševal voljo mojega Očeta, ki je v nebesih, ta je moj brat in sestra in mati."