1In od tam je odšel ven ter prišel v svojo lastno deželo; njegovi učenci pa so mu sledili. 2In ko je prišel sabatni dan, je pričel učiti v sinagogi: in mnogi, ki so ga poslušali, so bili osupli, rekoč: "Od kod ima ta človek te besede? In kakšna je ta modrost, ki mu je dana, da so po njegovih rokah storjena celó takšna mogočna dela? 3Ali ni to tesar, Marijin sin, brat Jakoba in Jozéja in od Juda in Simona? In ali niso njegove sestre tukaj z nami?" In bili so jezni nanj. 4Toda Jezus jim je rekel: "Prerok ni brez spoštovanja, razen v svoji lastni deželi in med svojim lastnim rodom in v svoji lastni hiši." 5Tam pa ni mogel storiti nobenega mogočnega dela, razen da je svoje roke položil na nekaj bolnih ljudi in jih ozdravil. 6In čudil se je zaradi njihove nevere. In odšel je naokoli po vaseh ter učil. 7 K sebi pa je poklical dvanajstere ter jih pričel pošiljati po dva in dva; dal pa jim je oblast nad nečistimi duhovi; 8in jim naročil, da naj na svojo pot ne jemljejo ničesar razen zgolj palice; ne torbe, ne kruha, ne denarja v njihovi mošnji: 9temveč naj bodo obuti v sandale; in ne oblečejo dveh plaščev. 10Rekel pa jim je: "V kateremkoli kraju vstopite v hišo, tam prebivajte, dokler ne odidete iz tega kraja. 11* Kdorkoli pa vas ne bo sprejel, niti vas ne bo poslušal, ko odidete od tam, otresite prah pod vašimi stopali v pričevanje proti njim. Resnično, povem vam: 'Bolj znosno bo za Sódomo in Gomóro v dneh sodbe, kakor za to mesto.'" 12In odšli so ven, ter oznanjali naj se ljudje pokesajo. 13Izgnali pa so mnogo hudičev in z oljem mazilili mnoge, ki so bili bolni in jih ozdravili. 14 Kralj Herod pa je slišal o njem; (kajti njegovo ime se je razširilo povsod) in rekel: "Ta Janez Krstnik je bil obujen od mrtvih in zato so se v njem naznanila mogočna dela." 15Drugi so rekli: "Ta je Elija." Drugi pa so rekli: "Ta je prerok ali kakor eden izmed prerokov." 16 Toda ko je Herod slišal o tem, je rekel: "To je Janez, katerega sem obglavil: on je obujen od mrtvih." 17Kajti sam Herod je poslal in zgrabil Janeza ter ga zvezal v ječi zaradi Herodiade, žene njegovega brata Filipa: ker se je z njo poročil. 18Kajti Janez je rekel Herodu: "Zate ni zakonito, da imaš ženo svojega brata." 19Zato je imela Herodiada proti njemu spor in bi ga ubila; toda ni mogla: 20kajti Herod se je bal Janeza, ker je vedel, da je bil pravičen človek in svet in ga je spoštoval; in ko ga je poslušal, je storil mnogo stvari, poslušal pa ga je rade volje. 21Ko pa je prišel primeren dan, da je Herod na svoj rojstni dan pripravil večerjo svojim velikašem, visokim stotnikom in upravnikom posestev Galileje; 22in ko je vstopila hčerka od že omenjene Herodiade in plesala ter ugajala Herodu in tem, ki so sedeli z njim, je kralj rekel gospodični: "Prosi me karkoli si želiš in ti bom to dal." 23In prisegel ji je: "Karkoli me boš prosila, ti bom to dal, do polovice svojega kraljestva." 24Ona pa je odšla in rekla svoji materi: "Kaj naj prosim?" Ta pa je rekla: "Glavo Janeza Krstnika." 25In nemudoma je z naglico vstopila h kralju ter prosila, rekoč: "Hočem, da mi v kratkem na velikem pladnju izročiš glavo Janeza Krstnika." 26Kralj pa je bil silno žalosten; vendar je zaradi svoje prisege in zaradi teh, ki so sedeli z njim, ni zavrnil. 27In kralj je takoj poslal rablja ter ukazal, da se prinese njegova glava: ta pa je odšel in ga v ječi obglavil 28in na velikem pladnju prinesel njegovo glavo ter jo dal gospodični: gospodična pa jo je dala svoji materi. 29Ko pa so njegovi učenci slišali o tem, so prišli in vzeli njegovo truplo in ga položili v grobnico. 30 In apostoli so se skupaj zbrali k Jezusu ter mu povedali vse stvari, tako kaj so delali, kakor kaj so učili. 31On pa jim je rekel: "Pridite sami, na samo, na zapuščen kraj in nekaj časa počijte:" kajti tam so bili mnogi, ki so prihajali in odhajali in niso imeli nobenega prostega časa, niti toliko, da bi jedli. 32 In skrivoma so z ladjo odpluli na zapuščen kraj. 33Ljudstvo pa jih je videlo odhajati in mnogi so ga poznali in iz vseh mest so peš tekli tja ter jih prehiteli in skupaj prišli k njemu. 34 Ko pa je Jezus prišel ven, je zagledal mnogo ljudi in bil prevzet s sočutjem do njih, ker so bili kakor ovce, ki nimajo pastirja: in pričel jih je učiti mnoge stvari. 35 Ko pa je dan davno minil, so k njemu prišli njegovi učenci in rekli: "To je zapuščen kraj in sedaj je čas davno potekel: 36pošlji jih proč, da lahko gredo naokoli po deželi in v vasi ter si kupijo kruha zase: kajti nič nimajo za jesti." 37Odgovoril je in jim rekel: "Dajte jim vi jesti." Oni pa so mu rekli: "Ali naj gremo in kupimo za dvesto denarjev kruha ter jim damo jesti? 38Reče jim: "Koliko hlebcev imate? Pojdite in poglejte." In ko so vedeli, so rekli: "Pet in dve ribi." 39In ukazal jim je, naj se po skupinah posedejo na zeleno travo. 40In posedli so se v vrstah, po sto in po petdeset. 41Ko pa je vzel pet hlebcev in dve ribi, je pogledal gor v nebo in blagoslovil ter razlomil hlebce in jih dal svojim učencem, da jih postavijo prednje; in dve ribi je razdelil med njih vse. 42In vsi so jedli ter bili nasičeni. 43Pobrali pa so dvanajst polnih košar odlomkov in od rib. 44Teh pa, ki so jedli od hlebcev, je bilo okoli pet tisoč mož. 45Svoje učence pa je nemudoma primoral, da gredo v ladjo ter da gredo naprej, na drugo stran, v Betsajdo, medtem ko je on odpustil ljudstvo. 46In ko jih je odpustil, je odšel na goro molit. 47 Ko pa je prišel večer, je bila ladja na sredini morja, on sam pa na kopnem. 48In videl jih je garati v veslanju; kajti veter jim je bil nasproten: in okoli četrte nočne straže je prihajal k njim, hodil po morju in bi šel mimo njih. 49Toda ko so ga videli hoditi po morju, so domnevali, da je bil to duh in so zakričali: 50kajti vsi so ga videli in so bili zaskrbljeni. On pa je z njimi takoj spregovoril in jim reče: "Bodite dobre volje: jaz sem; ne bojte se." 51In vzpel se je k njim na ladjo; in veter je ponehal: in v sebi so bili zelo osupli, prekomerno in se čudili. 52Kajti niso še premislili čudeža s hlebci: ker je bilo njihovo srce zakrknjeno. 53 Ko pa so prešli preko, so prišli v genezareško deželo in se približali obali. 54In ko so prišli z ladje, so ga nemudoma spoznali 55in tekli naokoli prek celotne pokrajine ter pričeli s seboj nositi v posteljah te, ki so bili bolni, kjer so slišali, da se je nahajal. 56Kamorkoli pa je vstopil, v vasi ali mesta ali deželo, so na ulice polagali bolne in ga rotili, da bi se lahko dotaknili vsaj roba njegove obleke: in tako veliko kot se ga je dotaknilo, so bili ozdravljeni.