1Potem je sklical skupaj svojih dvanajst učencev in jim dal moč in oblast nad vsemi hudiči in za ozdravljanje bolezni. 2In poslal jih je, da oznanjajo Božje kraljestvo in da ozdravljajo bolne. 3Rekel pa jim je: "Za vaše potovanje ne vzemite ničesar, niti palic, prav tako ne torb, niti kruha, niti denarja; niti ne imejte vsak po dva plašča. 4In v katerokoli hišo vstopite, tam prebivajte in od tam odidite. 5Kdorkoli pa vas ne bo sprejel, kadar greste iz tega mesta, si z vaših stopal otresite prav [ta] prah, v pričevanje proti njim." 6Oni pa so se odpravili in šli skozi mesta ter oznanjali evangelij in povsod ozdravljali. 7 Torej Herod, vladar četrtinskega dela province, je slišal vse, kar je bilo storjeno po njem: bil pa je zmeden, kajti nekateri so rekli, da je bil Janez obujen od mrtvih; 8in od nekaterih, da se je pojavil Elija; in od drugih, da je bil ponovno obujen eden izmed starih prerokov. 9Herod pa je rekel: "Janeza sem obglavil: toda kdo je ta, o katerem slišim takšne stvari?" In želel si je, da ga vidi. 10Ko pa so se apostoli vrnili, so mu povedali vse, kar so storili. On pa jih je vzel in odšel stran, na samo, v zapuščen kraj, ki je pripadal mestu z imenom Betsajda. 11Ko pa je ljudstvo to izvedelo, so mu sledili: in sprejel jih je ter jim govoril o Božjem kraljestvu in ozdravil je te, ki so imeli potrebo po ozdravljenju. 12 Ko pa je dan pričel minevati, so torej prišli dvanajsteri in mu rekli: "Pošlji množico proč, da lahko gredo v mesta in naokoli po deželi ter prenočijo in si preskrbijo živeža: kajti tukaj smo na samotnem kraju." 13Toda rekel jim je: "Vi jim dajte jesti." Oni pa so rekli: "Nimamo več kot pet hlebcev in dve ribi; razen če bi šli in za vse te ljudi kupili hrano." 14Kajti bilo jih je okoli pet tisoč mož. Svojim učencem pa je rekel: "Posedite jih v skupine po petdeset." 15In storili so tako ter naredili, da so se vsi usedli. 16Tedaj je vzel pet hlebcev in dve ribi in jih zroč v nebo blagoslovil ter razlomil in dajal učencem, da jih postavijo pred množico. 17Oni pa so jedli in vsi so bili nasičeni: od odlomkov, ki so jim ostali, pa je bilo nabranih dvanajst košar. 18 Pripetilo pa se je, ko je bil sam in molil, [da] so bili z njim njegovi učenci: in vprašal jih je, rekoč: "Kaj pravi ljudstvo, kdo da sem jaz?" 19Rekli so in odgovorili: "'Janez Krstnik;' toda nekateri pravijo: 'Elija;' in drugi pravijo, da je ponovno vstal eden izmed starih prerokov." 20Rekel jim je: "Toda kaj vi pravite kdo da sem jaz?" Peter mu reče in odgovori: "Kristus od Boga." 21On pa jim je strogo naročil in jim ukazal, da te besede ne povedo nobenemu človeku; 22rekoč: "Sin človekov mora pretrpeti mnoge stvari in zavrnjen bo od starešin in visokih duhovnikov in pisarjev in umorjen bo, tretji dan pa bo dvignjen." 23 Njim vsem pa je rekel: "Če hoče katerikoli človek slediti meni, naj zataji samega sebe in vsak dan vzame svoj križ ter hodi za menoj. 24Kajti kdorkoli bo rešil svoje življenje, ga bo izgubil: toda kdorkoli bo izgubil svoje življenje zaradi mene, ta isti ga bo rešil. 25 Kajti kaj človeku koristi, če si pridobi ves svet, pa izgubi samega sebe ali je zavržen? 26 Kajti kdorkoli se bo sramoval mene in mojih besed, njega se bo sramoval Sin človekov, ko bo prišel v svoji lastni slavi in v [slavi] svojega Očeta in svetih angelov. 27 Toda povem vam po resnici, nekaj bo tukaj stoječih, ki ne bodo okusili smrti, dokler ne bodo videli Božjega kraljestva." 28 Pripetilo pa se je okoli osmega dne po teh govorih, da je vzel Petra in Janeza in Jakoba ter odšel gor na goro molit. 29In medtem ko je molil, je bil videz njegovega obličja predrugačen in njegova oblačila so bila bela in sijoča. 30In glej, z njim sta govorila dva moža, ki sta bila Mojzes in Elija: 31ki sta se prikazala v slavi in sta govorila o njegovi smrti, katero naj bi dovršil v Jeruzalemu. 32Toda Peter in ta dva, ki sta bila z njim, so bili obteženi s spanjem: ko pa so se zbudili, so videli njegovo slavo in dva moža, ki sta stala z njim. 33In pripetilo se je, ko sta odšla od njega, da je Peter rekel Jezusu: "Učitelj, dobro je za nas, da smo tukaj: naredimo tri šotore; enega zate in enega za Mojzesa in enega za Elija:" pa ni vedel kaj je rekel. 34Medtem ko je tako govoril, je prišel oblak in jih zasenčil: ko pa sta vstopila v oblak, so se prestrašili. 35Iz oblaka pa je prišel glas, rekoč: "To je moj ljubljeni Sin: poslušajte ga." 36Ko pa je glas minil, se je Jezus znašel sam. Oni pa so [to] obdržali zase in v tistih dneh nobenemu človeku niso povedali o teh stvareh, ki so jih videli. 37 Pripetilo pa se je, da ga je naslednji dan, ko so prišli dol s hriba, srečalo mnogo ljudi. 38In glej, mož iz skupine je zavpil, rekoč: "Učitelj, rotim te, poglej na mojega sina: kajti on je moj edini otrok. 39In glej, duh ga zgrabi in nenadoma zavpije; in ga trga, da se ponovno peni in ko ga močno udari, odide od njega. 40In rotil sem tvoje učence, da ga izženejo iz njega; pa niso mogli." 41Jezus pa odgovori in reče: "Oh neverni in sprevrženi rod, kako dolgo bom še z vami in vas prenašal? Privedi svojega sina sèm." 42In ko je on šele prihajal, ga je hudič vrgel dol ter ga trgal. Jezus pa je oštel nečistega duha in ozdravil otroka ter ga ponovno izročil njegovemu očetu. 43In vsi so bili osupli nad mogočno Božjo močjo. Toda medtem, ko so se vsi čudili vsem stvarem, ki jih je Jezus storil, je svojim učencem rekel: 44 "Naj te besede prodrejo v vaša ušesa: kajti Sin človekov bo izročen v človeške roke." 45Toda tega govora niso razumeli in bil je skrit pred njimi, da ga niso dojeli: in bali so se ga vprašati o tem govoru. 46 Potem je med njimi nastalo razmišljanje, kdo izmed njih naj bi bil največji. 47Jezus pa, ker je zaznal misel njihovega srca, je vzel otroka ter ga postavil poleg sebe 48in jim rekel: "Kdorkoli bo tega otroka sprejel v mojem imenu, sprejema mene: kdorkoli pa bo sprejel mene, sprejema tistega, ki me je poslal: kajti kdor je najmanjši med vami vsemi, ta isti bo velik." 49 Janez pa je odgovoril in rekel: "Učitelj, nekoga smo videli v tvojem imenu izganjati hudiče; pa smo mu prepovedali, ker ne hodi skupaj z nami." 50Jezus pa mu je rekel: "Ne prepovejte mu: kajti kdor ni proti nam, je za nas." 51In pripetilo se je, ko je prišel čas, da naj bi bil sprejet gor, se je on neomajno odločil, da gre v Jeruzalem, 52pred seboj pa je poslal poslance: in šli so ter vstopili v vas Samarijanov, da pripravijo zanj. 53Oni pa ga niso sprejeli, ker je bil njegov obraz, kakor da hoče iti v Jeruzalem. 54* Ko pa sta njegova učenca, Jakob in Janez, to videla, sta rekla: "Gospod, hočeš da ukaževa ognju, da pride dol z neba in jih pogoltne, kakor je storil Elija?" 55* Toda obrnil se je in ju oštel ter rekel: "Vidva ne vesta iz kakšne vrste duha sta. 56* Kajti Sin človekov ni prišel človeških življenj pokončat, temveč da jih reši." In odšli so v drugo vas. 57 Pripetilo pa se je, ko so šli po poti, da mu je neki človek rekel: "Gospod, sledil ti bom, kamorkoli greš." 58Jezus pa mu je rekel: "Lisice imajo brloge in ptice neba imajo gnezda; toda Sin človekov nima kam položiti svoje glave." 59 Drugemu pa je rekel: "Sledi mi." Toda on je rekel: "Gospod, dovôli mi najprej, da grem in pokopljem svojega očeta." 60Jezus mu je rekel: "Naj mrtvi pokopljejo svoje mrtve: toda ti pojdi in oznanjaj Božje kraljestvo." 61Prav tako je rekel drugi: "Gospod, sledil ti bom; toda naj grem najprej in se poslovim od teh, ki so doma pri moji hiši." 62Jezus pa mu je rekel: "Nihče, ki svojo roko položi na plug in gleda nazaj, ne ustreza Božjemu kraljestvu."