1Ko je torej končal vse svoje govore pred ljudskim občinstvom, je stopil v Kafarnáum. 2Neki služabnik stotnika, ki mu je bil dragocen, je bil bolan in pripravljen na smrt. 3Ko pa je slišal o Jezusu, je k njemu poslal judovske starešine in ga rotil, da bi prišel in ozdravil njegovega služabnika. 4Ko pa so prišli k Jezusu, so ga takoj iskreno rotili, rekoč: "Vreden je bil, da bi to storil zanj: 5kajti rad ima naš narod in sinagogo nam je zgradil." 6Potem je Jezus odšel z njimi. Ko pa je bil torej nedaleč od hiše, je stotnik k njemu poslal prijatelje, rekoč mu: "Gospod, ne delaj si sitnosti: kajti nisem vreden, da bi stopil pod mojo streho: 7zato se tudi nisem imel za vrednega priti k tebi: toda reci besedo in moj služabnik bo ozdravljen. 8Kajti tudi sam sem človek, postavljen pod oblast, pod seboj imam vojake in nekomu rečem: 'Pojdi,' in gre; in drugemu: 'Pridi' in pride; in svojemu služabniku: 'Naredi to,' in to stori." 9Ko je Jezus slišal te besede, se je začudil nad njim in se obrnil ter rekel ljudstvu, ki mu je sledilo: "Povem vam: 'Nisem našel tako velike vere, niti v Izraelu ne.'" 10Tisti pa, ki so bili poslani, so se vrnili k hiši in našli služabnika, ki je bil bolan, zdravega. 11Pripetilo pa se je dan kasneje, da je odšel v mesto, imenovano Nain; in z njim so odšli mnogi izmed njegovih učencev ter veliko ljudi. 12Torej ko je prišel blizu k mestnim vratom, glej, je bil ven odnešèn mrtev človek, edini sin njegove matere, bila pa je vdova; in z njo je bilo veliko ljudi iz mesta. 13Ko pa jo je Gospod zagledal, je imel sočutje do nje in ji je rekel: "Ne jokaj." 14In prišel je ter se dotaknil mrtvaškega odra: oni pa, ki so ga nosili, so mirno stali. In rekel je: "Mladenič, rečem ti: 'Vstani.'" 15Tisti pa, ki je bil mrtev, se je usedel in pričel govoriti. In izročil ga je njegovi materi. 16Strah pa je prišel na vse: in slavili so Boga, govoreč: "Da je med nami vstal velik prerok;" in: "Da je Bog obiskal svoje ljudstvo." 17Ta govorica o njem pa je šla naprej po vsej celotni Judeji in naokoli po vsej celotni pokrajini. 18 In Janezovi učenci so mu oznanili o vseh teh stvareh. 19Janez pa je poklical k sebi dva izmed svojih učencev in ju pošlje k Jezusu, rekoč: "Ali si ti tisti, ki naj bi prišel? Ali pričakujemo drugega?" 20Ko sta moža prišla k njemu, sta rekla: "Janez Krstnik naju je poslal k tebi, rekoč: 'Ali si ti tisti, ki naj bi prišel? Ali [naj] pričakujemo drugega?'" 21To isto uro pa je mnoge ozdravil njihovih slabotnosti in nadlog ter od zlih duhov; in mnogim, ki so bili slepi, je dal vid. 22Potem jima Jezus odgovori in reče: "Pojdita svojo pot in povejta Janezu kakšne stvari sta videla in slišala; kako da slepi vidi, hromi hodi, gobavi so očiščeni, gluhi sliši, mrtvi so dvignjeni, revnim je oznanjen evangelij. 23Blagoslovljen pa je, kdorkoli se ne bo spotaknil ob mene." 24Ko pa sta Janezova poslanca odšla, je ljudstvu pričel govoriti glede Janeza: "Kaj ste odšli ven v divjino, da vidite? Trst, ki se maje z vetrom? 25Toda kaj ste odšli ven, da vidite? Človeka, oblečenega v mehka oblačila? Glejte, tisti, ki so krasno oblečeni in žive prefinjeno, so v kraljevih dvorih. 26Toda kaj ste odšli ven, da vidite? Preroka? Da, povem vam in veliko več kakor preroka. 27To je on, o katerem je pisano: 'Glej, svojega poslanca pošljem pred tvoj obraz, ki bo pripravil tvojo pot pred teboj.' 28Kajti povem vam: 'Med temi, ki so rojeni iz žensk, ni večjega preroka kakor Janez Krstnik: toda kdor je v Božjem kraljestvu najmanjši, je večji od njega.'" 29In vse ljudstvo, ki ga je slišalo in davkarji, so resničnost Boga opravičili s tem, da so se krstili z Janezovim krstom. 30Toda farizeji in izvedenci v postavi so zavrnili namero Boga zanje, tako da se mu niso dali krstiti. 31Gospod pa je rekel: "S kom naj torej primerjam ljudi tega rodu? In čemú so podobni? 32Podobni so otrokom, ki sedijo na trgu in kličejo drug drugemu ter govorijo: 'Piskali smo vam, pa niste plesali; objokovali smo vas, pa niste jokali.' 33Kajti Janez Krstnik je prišel [in] niti ni jedel kruha, niti ni pil vina; vi pa pravite: 'Hudiča ima.' 34Sin človekov je prišel in jé ter pije; vi pa pravite: 'Glejte požrešen človek in vinski bratec, prijatelj davkarjev in grešnikov!' 35Toda modrost je bila opravičena po vseh njenih otrocih." 36 Eden izmed farizejev pa ga je prosil, da bi lahko jedel z njim. In odšel je v farizejevo hišo ter se usedel k obedu. 37Glej, ko pa je ženska, ki je bila v mestu grešnica, spoznala, da je Jezus sedel v farizejevi hiši pri obedu, je prinesla alabastrno škatlo mazila 38ter jokajoč pristopila k njegovim stopalom za njim in njegova stopala pričela umivati s solzami in jih brisati z lasmi svoje glave in poljubljati njegova stopala in jih maziliti z mazilom. 39Torej ko je to videl farizej, ki ga je povabil, si je rekel sam pri sebi, rekoč: "Če bi bil ta človek prerok, bi vedel kdo in kakšne vrste je ta ženska, ki se ga dotika: kajti grešnica je." 40Jezus pa mu odgovori in reče: "Simon, nekaj ti imam povedati." On pa reče: "Učitelj, povej." 41"Bil je neki upnik, ki je imel dva dolžnika: eden mu je bil dolžan petsto denarjev, drugi pa petdeset. 42Ko pa nista imela nič za plačati, jima je obema odkrito odpustil. Povej mi torej, kateri izmed njiju ga bo bolj ljubil? 43Simon je odgovoril in rekel: "Domnevam, da tisti, ki mu je več odpustil." On pa mu je rekel: "Pravilno si presodil." 44In obrnil se je k ženski ter rekel Simonu: "Vidiš to žensko? V tvojo hišo sem vstopil, pa mi nisi dal vode za moja stopala: toda ona je moja stopala umila s solzami in jih obrisala z lasmi svoje glave. 45Nisi mi dal poljuba: toda odkar sem vstopil, ta ženska ni prenehala poljubljati mojih stopal. 46Moje glave nisi mazilil z oljem: toda ta ženska je moja stopala mazilila z mazilom. 47Zato ti pravim: 'Njeni grehi, ki jih je mnogo, so odpuščeni;' kajti veliko je ljubila: toda komur je malo oproščeno, ta isti malo ljubi." 48In rekel ji je: "Tvoji grehi so odpuščeni." 49Tisti pa, ki so pri obedu sedeli z njim, so v sebi pričeli govoriti: "Kdo je ta, da tudi grehe odpušča?" 50On pa je rekel ženski: "Tvoja vera te je rešila; pojdi v miru."