1 Pripetilo pa se je, medtem ko je ljudstvo pritiskalo nanj, da slišijo Božjo besedo, [da] je stal ob Genezareškem jezeru 2in zagledal je dve ladji pripravljeni pri jezeru: toda ribiči so odšli iz njiju ter izpirali svoje mreže. 3Vstopil pa je v eno izmed ladij, ki je bila Simonova in ga prosil, da bi odrinil malce proč od kopnega. In usedel se je ter iz ladje učil ljudstvo. 4Torej ko je prenehal govoriti, je rekel Simonu: "Kreni na globoko in spusti dol svoje mreže za vleko." 5Simon pa mu odgovori in reče: "Učitelj, celó noč smo garali, pa nismo nič ujeli; vendar bom na tvojo besedo to mrežo spustil dol." 6Ko pa so to storili, so zajeli veliko množino rib: in njihova mreža se je pretrgala. 7In dali so znamenje svojim tovarišem, ki so bili na drugi ladji, da naj pridejo ter jim pomagajo. In prišli so ter napolnili obe ladji, tako da sta se pričeli potapljati. 8Ko je Simon Peter to videl, je pri Jezusovih kolenih pokleknil, rekoč: "Odidi od mene, oh Gospod; kajti grešen človek sem." 9Kajti nad ulovom rib, ki so jih zajeli, je bil osupel on in vsi ti, ki so bili z njim: 10in tako sta bila tudi Jakob in Janez, Zebedejeva sinova, ki sta bila s Simonom tovariša. Jezus pa je Simonu rekel: "Ne boj se; odslej boš lovil ljudi." 11Ko pa so svoje ladje pripeljali do kopnega, so vse zapustili in mu sledili. 12 Pripetilo pa se je, ko je bil v nekem mestu, [da] zagleda človeka polnega gobavosti: ko je [le-ta] zagledal Jezusa, je padel na svoj obraz ter ga rotil, rekoč: "Gospod, če hočeš, me lahko očistiš." 13On pa je iztegnil svojo roko in se ga dotaknil, rekoč: "Hočem: bodi čist." In gobavost je takoj odšla od njega. 14Naročil pa mu je, da ne pove nobenemu človeku: "Temveč pojdi in se pokaži duhovniku ter daruj za svoje očiščenje glede na Mojzesovo zapoved, njim v pričevanje." 15Toda njegov slôves je toliko bolj na veliko šel naokoli: in velike množice so prišle skupaj, da poslušajo in da bi bile po njem ozdravljene svojih slabotnosti. 16On pa se je umaknil v divjino in molil. 17Pripetilo pa se je na določeni dan, medtem ko je učil, da so bili tam, sedeči poleg, farizeji in učeni možje postave, ki so prišli iz vsakega mesta Galileje in Judeje in Jeruzalema: in Gospodova moč je bila prisotna, da jih ozdravi. 18 In glej, možje so prinesli na postelji človeka, ki je bil prevzet z ohromelostjo: iskali pa so načine, da ga privedejo noter in da ga položijo predenj. 19Ko pa zaradi množice niso mogli najti po kateri poti bi ga lahko prinesli noter, so odšli na hišno streho in ga z njegovim ležiščem vred spustili navzdol skozi strešno kritino v sredo pred Jezusa. 20In ko je videl njihovo vero, mu je rekel: "Človek, tvoji grehi so ti odpuščeni." 21Pisarji in farizeji pa so pričeli premišljevati, rekoč: "Kdo je ta, ki govori bogokletja? Kdo lahko odpušča grehe razen Boga samega?" 22Toda ko je Jezus dojel njihove misli, jim je odgovoril in rekel: "Kaj razmišljate v svojih srcih? 23Ali je lažje reči: 'Tvoji grehi naj ti bodo odpuščeni;' ali reči: 'Dvigni se in hôdi?' 24Toda da boste lahko vedeli, da ima Sin človekov na zemlji oblast, da odpušča grehe," (je rekel bolnemu zaradi ohromelosti) "ti pravim: 'Vstani in vzemi svoje ležišče in pojdi v svojo hišo.'" 25In takoj se je pred njimi dvignil ter pobral to, na čemer je ležal in odšel k svoji lastni hiši, slaveč Boga. 26In vsi so bili osupli in so slavili Boga, izpolnjeni pa so bili s strahom, rekoč: "Danes smo videli nenavadne stvari." 27 Po teh besedah pa je odšel dalje in zagledal davkarja, imenovanega Levi, ki je sedel pri kraju plačevanja davkov: in mu rekel: "Sledi mi." 28In ta je pustil vse, se dvignil ter mu sledil. 29Levi pa mu je v svoji lastni hiši pripravil veliko praznovanje: in bila je velika skupina davkarjev in drugih, ki so se z njimi usedli. 30Toda njihovi pisarji in farizeji so godrnjali zoper njegove učence, rekoč: "Zakaj jeste in pijete z davkarji in grešniki?" 31Jezus pa jim odgovori in reče: "Tisti, ki so zdravi, ne potrebujejo zdravnika; temveč tisti, ki so bolni. 32Nisem prišel, da kličem pravične, temveč grešnike h kesanju." 33Rekli pa so mu: "Zakaj se Janezovi učenci pogosto postijo in opravljajo molitve in enako učenci farizejev; toda tvoji jedo in pijejo?" 34On pa jim je rekel: "Ali lahko naredite post otrokom svatovske sobe, medtem ko je z njimi ženin? 35Toda prišli bodo dnevi, ko bo ženin odvzet od njih in tedaj, v tistih dneh, se bodo postili." 36Povedal pa jim je tudi prispodobo: "Nihče ne polaga koščka iz nove obleke na staro; če drugače, potem tako nov dela raztrganino, kakor se košček, ki je bil odvzet iz nove, ne ujema s staro. 37In novega vina nihče ne vliva v stare mehove; sicer bi novo vino mehove razgnalo in bi bilo izlito, mehovi pa bi propadli. 38Toda novo vino mora biti vlito v nove mehove; in oboje je shranjeno. 39Prav tako nihče, ki je pil staro vino, noče nemudoma novega: kajti pravi: 'Staro je boljše.'"