1* Torej na prvi dan tedna so zelo zgodaj zjutraj prišle k mavzoleju in nosile dišave, ki so jih pripravile same in nekatere druge z njimi. 2Našle pa so kamen odvaljen od mavzoleja. 3In vstopile so vanj, pa niso našle telesa Gospoda Jezusa. 4Pripetilo pa se je, medtem ko so bile glede tega zelo zmedene, glej, dva moža sta stala poleg njih v sijočih oblekah: 5in medtem ko so bile prestrašene in so svoje obraze sklonile k zemlji, sta jim rekla: "Zakaj iščete živega med mrtvimi? 6On ni tukaj, temveč je obujen: spomnite se kako vam je govoril, ko je bil še v Galileji, 7rekoč: 'Sin človekov mora biti izročen v roke grešnih ljudi in biti križan ter tretji dan ponovno vstati.'" 8In spomnile so se njegovih besed 9ter se vrnile od mavzoleja in vse te stvari povedale enajsterim ter vsem ostalim. 10Bile so Marija Magdalena in Ivana in Marija, Jakobova mati ter druge ženske, ki so bile z njimi, ki so te stvari povedale apostolom. 11Njihove besede pa so se jim zdele kakor prazno opravljanje in jim niso verjeli. 12 Potem je vstal Peter in stekel k mavzoleju; in sklonjen dol, je zagledal lanena oblačila položena sama ter odšel in se v sebi spraševal o tem, kar se je pripetilo. 13 In glej, dva izmed njih sta tega istega dne odšla proti vasi z imenom Emavs, ki je bila okoli šestdeset brazd od Jeruzalema. 14Skupaj pa sta se pogovarjala o vseh teh stvareh, ki so se zgodile. 15Pripetilo pa se je, medtem ko sta se skupaj pogovarjala in razpravljala, da se približa sam Jezus in je šel z njima. 16Toda njune oči so bile zadržane, da ga ne bi spoznala. 17* On pa jima je rekel: "Kakšne vrste pogovori so to, ki jih imata drug z drugim, medtem ko hodita in sta žalostna?" 18Eden izmed njiju, ki mu je bilo ime Kleopa, pa mu odgovori in reče: "Ali si ti edini tujec v Jeruzalemu in nisi izvedel stvari, ki so se v teh dneh tam zgodile?" 19On pa jima je rekel: "Katere stvari?" In rekla sta mu: "Glede Jezusa Nazarečana, ki je bil mogočen prerok v dejanju in besedi, pred Bogom in vsem ljudstvom: 20in kako so ga visoki duhovniki in naši vladarji izročili, da je bil obsojen na smrt in ga križali. 21Toda mi smo trdno upali, da je bil on tisti, ki naj bi odkupil Izraela: in poleg vsega tega je danes tretji dan odkar so se te stvari zgodile. 22Da in nekatere ženske, prav tako iz naše skupine, ki so bile zgodaj pri mavzoleju, so nas osupnile; 23in ko niso našle njegovega telesa, so prišle, rekoč, da so prav tako imele videnje angelov, ki sta rekla, da je bil živ. 24Nekateri izmed teh, ki so bili z nami, pa so odšli k mavzoleju in ga našli točno takó, kakor so rekle ženske: toda njega niso videli." 25Potem jima je rekel: "Oh bedaka in počasnega srca za verovanje vsega, kar so govorili preroki: 26ali ni moral Kristus pretrpeti te stvari in vstopiti v svojo slavo?" 27In začel je pri Mojzesu in vseh prerokih ter jima v vseh pismih pojasnil besede glede njega samega. 28Približali pa so se blizu k vasi, kamor sta šla: in storil je, kakor da bo odšel dalje. 29Toda primorala sta ga, rekoč: "Prebivaj z nama: kajti blizu večera je in dan je davno minil. In odšel je noter, da ostane z njima. 30Pripetilo pa se je, medtem ko je z njima sedel pri mizi, [da] je vzel kruh in ga blagoslovil in prelomil ter jima dal. 31In njune oči so se odprle in sta ga spoznala; on pa je izginil iz njunega pogleda. 32In rekla sta drug drugemu: "Ali ni najino srce gorelo v naju, medtem ko je z nama govoril po poti in medtem, ko nama je odpiral pisma?" 33In dvignila sta se še isto uro ter se vrnila v Jeruzalem in našla zbrane enajstere in te, ki so bili z njimi, 34govoreče: "Gospod je bil resnično obujen in se prikazal Simonu." 35In povedala sta kakšne stvari so se zgodile na poti in kako sta ga prepoznala po lomljenju kruha. 36 In ko sta tako govorila, je sam Jezus stal v njihovi sredi in jim reče: "Mir vam bodi." 37Toda bili so prestrašeni in zgroženi in domnevali so, da so zagledali duha. 38On pa jim je rekel: "Zakaj ste zaskrbljeni? In zakaj v vaših srcih vstajajo misli? 39Poglejte moje roke in moja stopala, da sem to jaz sam: potipajte me in poglejte; kajti duh nima mesa in kosti, kakor vidite, da jih imam jaz." 40In ko je tako govoril, jim je pokazal svoje roke in svoja stopala. 41In medtem ko zaradi radosti niso verjeli ter se čudili, jim je rekel: "Imate tukaj kaj hrane?" 42Dali pa so mu kos pečene ribe in od satovja. 43In vzel je to ter pred njimi pojedel. 44Rekel pa jim je: "To so besede, ki sem vam jih govoril, medtem ko sem bil še z vami, da se morajo izpolniti vse stvari, ki so bile glede mene napisane v Mojzesovi postavi in v prerokih in v psalmih." 45Tedaj jim je odprl njihov razum, da so lahko razumeli pisma 46in jim rekel: "Tako je pisano in tako se je Kristusu spodobilo trpeti in tretji dan vstati od mrtvih: 47in da bi se kesanje ter odpuščanje grehov oznanjalo v njegovem imenu med vsemi narodi, začenši v Jeruzalemu. 48Vi pa ste priče teh stvari. 49 In glejte, nad vas pošiljam obljubo svojega Očeta: toda ostanite v jeruzalemskem mestu, dokler ne boste opremljeni z močjo od zgoraj." 50Odvedel pa jih je ven, prav do Betanije, ter dvignil svoje roke in jih blagoslovil. 51 In medtem, ko jih je blagoslavljal, se je pripetilo, [da] je bil ločen od njih in odnesen gor v nebo. 52Oni pa so ga oboževali in se z veliko radostjo vrnili v Jeruzalem: 53bili pa so nenehno v templju in molili ter hvalili Boga. Amen.