1Pripetilo se je v teh dneh, da je od cesarja Avgusta izšel odlok, naj se obdavči ves svet. 2(To obdavčenje pa je bilo prvič narejeno, ko je bil Kvirinij voditelj Sirije.) 3In vsi so odšli, da bi se obdavčili, vsakdo v svoje lastno mesto. 4In tudi Jožef je odšel iz Galileje, iz mesta Nazaret, gor v Judejo, v Davidovo mesto, ki se je imenovalo Betlehem; (ker je bil iz Davidove hiše in rodovine), 5da bi bil obdavčen z Marijo, svojo zaročeno ženo, ki je bila noseča z otrokom. 6Bilo pa je tako, medtem ko sta bila tam, da so se ji dovršili dnevi, ko naj bi rodila. 7In rodila je svojega prvorojenega sina ter ga zavila v plenice in ga položila v jasli; kajti v gostišču zanje ni bilo prostora. 8V isti deželi pa so bili pastirji, ki so se zadrževali na polju in so ponoči stražili nad svojim tropom. 9In glej, Gospodov angel je prišel nadnje in Gospodova slava je zasijala naokoli njih: in bili so boleče prestrašeni. 10Angel pa jim je rekel: "Ne bojte se: kajti glejte, prinašam vam dobre novice o veliki radosti, ki bo za vsa ljudstva. 11Kajti ta dan se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Kristus Gospod. 12To pa vam bo znamenje: 'Našli boste dojenčka, zavitega v plenice, ležečega v jaslih.'" 13In nenadoma je bila pri angelu množica nebeške vojske, ki so slavili Boga in govorili: 14* "Slava Bogu na višavah in na zemlji mir, ljudem dobro voljo." 15Pripetilo pa se je, ko so angeli odšli proč od njih v nebo, da so pastirji drug drugemu rekli: "Pojdimo sedaj celó v Betlehem in poglejmo to reč, ki se je pripetila, katero nam je Bog dal spoznati." 16In prišli so v naglici ter našli Marijo in Jožefa ter dojenčka ležečega v jaslih. 17Ko pa so to videli, so povsod razglasili govor, ki jim je bil povedan glede tega otroka. 18In vsi, ki so to slišali, so se čudili ob teh besedah, ki so jim jih povedali pastirji. 19Toda Marija je vse te besede ohranila in jih preudarjala v svojem srcu. 20Pastirji pa so se vrnili in slavili ter poveličevali Boga za vse stvari, ki so jih slišali in videli, tako kakor jim je bilo povedano. 21 Ko pa je bilo dovršenih osem dni za otrokovo obrezovanje, je bilo njegovo ime imenovano JEZUS, tako kakor je bil poimenovan po angelu, preden je bil spočet v trebuhu. 22In ko so se dovršili dnevi njenega očiščevanja, glede na Mojzesovo postavo, so ga prinesli v Jeruzalem, da ga podarijo Gospodu; 23(kakor je pisano v Gospodovi postavi: 'Vsak moški, ki odpre trebuh, naj bo imenovan svet Gospodu;') 24in da darujejo daritev glede na to, kar je bilo rečeno v Gospodovi postavi: 'Par grlic ali dva mlada goloba.' 25Glej, v Jeruzalemu pa je bil človek, čigar ime je bilo Simeon; in isti človek je bil pravičen ter pobožen, [in je] pričakoval Izraelovo tolažbo: in Sveti Duh je bil nad njim. 26Po Svetem Duhu pa mu je bilo razodeto, da naj ne bi videl smrti, dokler ne bi videl Gospodovega Kristusa. 27In po Duhu je prišel v tempelj: in ko so starši prinesli otroka Jezusa, da bi zanj storili po običaju postave, 28ga je nató vzel v svoje naročje in blagoslovil Boga ter rekel: 29"Gospod, sedaj odpuščaš svojega služabnika umreti v miru, glede na svojo besedo: 30kajti moje oči so videle tvojo rešitev duš, 31ki si jo pripravil pred obličjem vsega ljudstva; 32svetlobo, da razsvetli pogane in slavo tvojega ljudstva Izraela." 33* Jožef in njegova mati pa sta se čudila ob vseh teh besedah, ki so se govorile o njem. 34Simeon pa jih je blagoslovil in rekel Mariji, njegovi materi: "Glej, ta otrok je v Izraelu postavljen za padec in ponovno vstajenje mnogih; in za znamenje, ki se mu bo ugovarjalo; 35(da, meč bo presunil tudi tvojo lastno dušo,) da se bodo razodele misli mnogih src." 36Tam pa je bila neka Ana, prerokinja, Fanuélova hči, iz Aserjevega rodu: bila je visoke starosti in je od svojega devištva sedem let preživela s soprogom; 37in bila je vdova, stara okoli štiriinosemdeset let, ki ni odšla iz templja, temveč je noč in dan s posti in molitvami služila Bogu. 38Ko pa je vstopila, je takoj dala zahvalo tudi Gospodu in o njem je spregovorila vsem, ki so v Jeruzalemu pričakovali odkupitev. 39Ko pa so opravili vse stvari glede na Gospodovo postavo, so se vrnili v Galilejo, v njihovo lastno mesto Nazaret. 40Otrok pa je rastel in se razvijal v duhu, izpolnjen z modrostjo: in Božja milost je bila nad njim. 41Njegovi starši so torej ob praznovanju pashe vsako leto odšli v Jeruzalem. 42In ko je bil star dvanajst let, so po praznični navadi odšli gor v Jeruzalem. 43* Ko pa so dovršili dneve, medtem ko so se vračali, je otrok Jezus ostal zadaj v Jeruzalemu; Jožef in njegova mati pa nista nič vedela o tem. 44Toda onadva, ker sta mislila, da je v skupini, sta šla pot enega dne; in sta ga iskala med svojimi sorodniki in znanci. 45Ko pa ga nista našla, sta se, iščoč ga, ponovno obrnila v Jeruzalem. 46Pripetilo pa se je, da sta ga po treh dneh našla v templju, ko je sedel v sredi med učenimi možmi in jih tako poslušal kakor jim zastavljal vprašanja. 47In vsi, ki so ga poslušali, so bili osupli nad njegovim razumom in odgovori. 48Ko pa sta ga zagledala, sta bila osupla: njegova mati pa mu je rekla: "Sin, zakaj si nama tako storil? Glej, tvoj oče in jaz sva te zaskrbljeno iskala." 49On pa jima je rekel: "Kako to, da sta me iskala? Ali nista vedela, da moram biti pri opravilu svojega Očeta?" 50Onadva pa nista razumela besed, ki jima jih je govoril. 51In z njima je odšel dol in prišel v Nazaret ter jima bil pokoren: toda njegova mati je vse te besede ohranila v svojem srcu. 52Jezus pa je rastel v modrosti in velikosti in naklonjenosti pri Bogu in ljudeh.