1Potem je rekel učencem: "Ni mogoče, da prestopki ne bi prišli: toda gorje tistemu, po katerem bodo prišli! 2Bolje bi bilo zanj, da bi bil mlinski kamen obešen okoli njegovega vratu, on pa vržen v morje, kakor da bi pohujšal enega od teh malčkov. 3Pazite se: 'Če tvoj brat greši zoper tebe, ga oštej; če pa se pokesa, mu odpusti. 4In če proti tebi greši sedemkrat dnevno in se sedemkrat dnevno ponovno obrne k tebi, rekoč: 'Kesam se;' mu odpusti.'" 5In apostoli so rekli Gospodu: "Pomnoži našo vero." 6 Gospod pa je rekel: "Če bi imeli vero kakor zrno gorčičnega semena, bi rekli temu drevesu črne murve: 'Bodi izruvana s korenino in bodi posajena v morje;' in bi vam bila pokorna. 7Toda kdo izmed vas, ki ima služabnika, ki orje ali hrani živino, mu bo rekel v kratkem, ko pride iz polja: 'Pojdi in sedi k obedu?' 8In ali mu ne bo raje rekel: 'Pripravi mi nekaj, da bom lahko večerjal in se opaši ter mi strezi, dokler se ne najem in napijem; potem pa boš ti jedel in pil?' 9Mar se bo zahvalil temu služabniku, ker je storil stvari, ki so mu bile ukazane? Menim, da ne. 10Tako tudi vi, ko boste naredili vse te stvari, ki so vam ukazane, recite: 'Nekoristni služabniki smo: naredili smo to, kar je bila naša dolžnost, da storimo.'" 11In pripetilo se je, ko je šel v Jeruzalem, da je šel skozi sredo Samarije in Galileje. 12Ko pa je vstopil v neko vas, ga je tam srečalo deset mož, ki so bili gobavi, kateri so stali daleč stran: 13in povzdignili so svoje glasove ter rekli: "Jezus, Učitelj, usmili se nas." 14In ko jih je zagledal, jim je rekel: "Pojdite, pokažite se duhovnikom." In pripetilo se je, da ko so šli, so bili očiščeni. 15Ko pa je eden izmed njih videl, da je bil ozdravljen, se je obrnil nazaj in z močnim glasom slavil Boga 16in je pri njegovih stopalih padel na svoj obraz, ter mu dal zahvalo: bil pa je Samarijan. 17Jezus pa odgovori in reče: "Ali ni bilo tu deset očiščenih? Toda kje je onih devet? 18Nikogar ni najti, ki bi se vrnil, da izroči slavo Bogu, razen tega tujca." 19In rekel mu je: "Vstani, pojdi svojo pot: tvoja vera te je naredila zdravega." 20Ko pa so ga farizeji povprašali, kdaj naj bi prišlo Božje kraljestvo, jim je odgovoril in rekel: "Božje kraljestvo ne prihaja z opazovanjem: 21* tudi ne bodo rekli: 'Glej, tukaj!' ali: 'Glej tam!' kajti glejte, Božje kraljestvo je znotraj vas." 22Učencem pa je rekel: "Prišli bodo dnevi, ko boste želeli videti enega izmed dni Sina človekovega, pa ga ne boste videli. 23 In govorili vam bodo: 'Glej tukaj;' ali: 'Glej tam:' ne hodite za njimi, niti jim ne sledite. 24Kajti kakor blisk, ki zasveti iz enega konca pod nebom, sveti do drugega konca pod nebom; tako bo tudi Sin človekov na svoj dan. 25Toda najprej mora pretrpeti mnoge stvari in biti zavržen od tega rodu. 26 In kakor je bilo v Noetovih dneh, takó bo tudi v dneh Sina človekovega. 27Jedli so, pili so, poročali so žene, dane so bile v zakon, vse do dne, ko je Noe vstopil v ladjo in je prišla poplava ter jih vse uničila. 28 Podobno bo, kot je bilo v Lotovih dneh; jedli so, pili, kupovali, prodajali, sadili, zidali; 29toda istega dne, ko je Lot odšel iz Sódome, je z neba deževal ogenj in žveplo ter jih vse uničil. 30Točno takó bo na dan, ko se razodene Sin človekov. 31Na tisti dan naj tisti, ki bo na hišni strehi in njegove stvari v hiši, ne pride dol, da jih vzame proč: in kdor je na polju, naj se prav tako ne vrača nazaj. 32 Spomnite se Lotove žene. 33 Kdorkoli si bo prizadeval rešiti svoje življenje, ga bo izgubil; kdorkoli pa bo izgubil svoje življenje, ga bo ohranil. 34 Povem vam, v tej noči bosta dva človeka na eni postelji; eden bo vzet, drugi pa puščen. 35Dve ženski bosta skupaj mleli; ena bo vzeta, druga pa puščena. 36* Dva moža bosta na polju; eden bo vzet, drugi pa puščen." 37Oni pa so mu odgovorili ter mu rekli: "Kje, Gospod?" On pa jim je rekel: "Kjerkoli je telo, tam se bodo orli zbirali skupaj."