1Potem so se mu približali vsi davkarji in grešniki, da bi ga poslušali. 2Farizeji in pisarji pa so godrnjali, rekoč: "Ta človek sprejema grešnike in z njimi jé." 3Povedal pa jim je to prispodobo, rekoč: 4 "Kateri mož izmed vas, ki ima sto ovac, če izgubi eno izmed njih, ali ne bo zapustil devetindevetdesetih v divjini in šel za to, ki je izgubljena, dokler je ne najde? 5In ko jo najde, jo vesel naprti na svoja ramena. 6In ko pride domov, skliče skupaj svoje prijatelje ter sosede, rekoč jim: 'Veselite se z menoj; kajti našel sem svojo ovco, ki je bila izgubljena.' 7Povem vam, da bo na nebu podobna radost nad enim grešnikom, ki se pokesa, bolj kakor nad devetindevetdesetimi pravičnimi osebami, ki ne potrebujejo kesanja. 8Ali katera ženska, ki ima deset koščkov srebra, če izgubi en košček ali ne prižge svetilke in ne pomete hiše in marljivo ne išče, dokler ga ne najde? 9Ko pa ga je našla, skliče skupaj svoje prijateljice in svoje sosede, rekoč: 'Veselite se z menoj; kajti našla sem košček, ki sem ga izgubila.' 10Povem vam, enaka radost je v prisotnosti Božjih angelov nad enim grešnikom, ki se pokesa." 11In rekel je: "Neki človek je imel dva sina: 12in mlajši izmed njiju je rekel svojemu očetu: 'Oče, daj mi moj delež dobrin, ki mi pripadajo. In razdelil jima je svoja sredstva za preživljanje. 13Ne veliko dni kasneje pa je mlajši sin zbral vse skupaj in šel na pot v daljno deželo in tam z razuzdanim življenjem potrošil svoje imetje. 14Ko pa je vse zapravil, je v tej deželi nastala silna lakota; in začel je živeti v pomanjkanju. 15In odšel je ter se pridružil meščanu te dežele; on pa ga je poslal na svoja polja, da pase svinje. 16Svoj trebuh pa bi si rad napolnil z luščinami, ki so jih jedle svinje: pa mu nihče ni dal. 17* Ko pa je prišel k sebi, je rekel: "Koliko najetih služabnikov mojega očeta ima kruha na pretek, jaz pa umiram od lakote! 18Vstal bom ter odšel k svojemu očetu in mu bom rekel: 'Oče, grešil sem zoper nebo in pred teboj 19in nisem več vreden, da se imenujem tvoj sin: naredi me za enega svojih najetih služabnikov.' 20In vstal je ter prišel k svojemu očetu. Toda ko je bil še daleč, ga je njegov oče zagledal ter imel usmiljenje in pritekel ter se oklenil njegovega vratu in ga poljubil. 21Sin pa mu je rekel: 'Oče, grešil sem zoper nebo in v tvojih očeh in nisem več vreden, da se imenujem tvoj sin.' 22Toda oče je rekel svojim služabnikom: 'Prinesite najboljše svečano oblačilo in jo nadenite nanj; in na njegovo roko dajte prstan ter čevlje na njegova stopala: 23in privedite sèm pitano tele in ga zakoljite; in jejmo ter bodimo veseli: 24kajti ta moj sin je bil mrtev, pa je ponovno živ; bil je izgubljen, pa je najden.' In pričeli so se veseliti. 25Torej njegov starejši sin je bil na polju: ko pa je prišel ter se bližal hiši, je zaslišal petje in ples. 26Poklical pa je enega izmed služabnikov in vprašal kaj pomenijo te stvari. 27Ta pa mu je rekel: 'Tvoj brat je prišel; in tvoj oče je zaklal pitano tele, ker ga je prejel živega in zdravega.' 28On pa je bil jezen in ni hotel vstopiti: zato je njegov oče prišel ven ter ga povabil. 29On pa odgovori in reče svojemu očetu: 'Glej! Ta mnoga leta ti služim, niti nisem kadarkoli prestopil tvoje zapovedi: pa mi vendarle še nikoli nisi dal kozliča, da bi se s svojimi prijatelji lahko poveselil: 30toda takoj, ko je prišel ta tvoj sin, ki je z vlačugami požrl tvoja sredstva za preživljanje, si zanj zaklal pitano tele.' 31On pa mu je rekel: 'Sin, ti si vedno z menoj in vse, kar imam, je tvoje. 32Primerno je bilo, da bi se poveselili in bili veseli: kajti ta tvoj brat je bil mrtev, pa je ponovno živ; in bil je izgubljen, pa je najden.'"